<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv izobraževalnega predavanja na prehranski status uporabnikov fitnes storitev</dc:title><dc:creator>Dodič,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rotovnik Kozjek,	Nada	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>športna prehrana</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>vadba proti uporu</dc:subject><dc:subject>prehranske navade</dc:subject><dc:subject>prehranski vnos</dc:subject><dc:subject>telesna sestava</dc:subject><dc:subject>ogljikovi hidrati</dc:subject><dc:subject>beljakovine</dc:subject><dc:subject>maščobe</dc:subject><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:subject>energijska razpoložljivost</dc:subject><dc:subject>poraba energije</dc:subject><dc:description>Uspešnost telesne vadbe v športu je tesno povezana s prehrano, saj ta podpira presnovne potrebe športnika. Ustrezen vnos energije in posameznih hranil, ki je zasnovan na priporočilih klinične športne prehrane, ohranja zdravje ter omogoča učinkovito vadbo in regeneracijo po njej. V magistrski nalogi smo analizirali prehranski status in telesno sestavo obiskovalcev fitnes centra CleverFit Tiskarna, pred in po izobraževalnem predavanju. Ustreznost prehrane smo ovrednotili z dvema 3-dnevnima prehranskima dnevnikoma, enega pred izobraževalnim predavanjem ter drugega 2 meseca po predavanju, hkrati pa smo izvedli tudi spletno anketo o uporabi prehranskih dopolnil s pomočjo aplikacije 1KA. Izvedli smo tudi meritve telesne sestave z metodo bioelektrične impedančne analize (BIA), pred predavanjem in ponovno 2 meseca po predavanju. Rezultate prehranskih dnevnikov smo ovrednotili z računalniško aplikacijo Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP), dobljene rezultate pa primerjali s priporočili klinične športne prehrane. Po analizi smo ugotovili, da se prehranska strategija tako moških udeležencev kot ženskih udeleženk razlikuje od priporočil športne prehrane glede energijske razpoložljivosti in vnosa določenih makrohranil. Prav tako smo ugotovili, da prehransko izobraževanje ni imelo vpliva na izboljšanje prehranskega statusa, niti na izboljšanje količine puste telesne mase (FFM). Ker rezultati raziskave nakazujejo na neustrezne prehranske vnose, ki zmanjšujejo vadbeno učinkovitost športnikov, obstaja potreba po dodatnem individualnem svetovanju telesno dejavnih posameznikov o pomenu športne prehrane za optimizacijo zdravja, športnih dosežkov in regeneracije.</dc:description><dc:publisher>[P. Dodič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-14 07:15:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167300</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.2:374:796.035</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 256053</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 226182403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
