<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poškodbe rejnih živali s strani volka in njegovo vračanje na območja uspešnega plenjenja</dc:title><dc:creator>Mohorič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jordan,	Dušanka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Siard,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>živinoreja</dc:subject><dc:subject>rejne živali</dc:subject><dc:subject>volkovi</dc:subject><dc:subject>plenjenje</dc:subject><dc:subject>poškodbe plena</dc:subject><dc:subject>lokacije plenjenja</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Obstoječe metode varovanja rejnih živali pred napadi volkov niso vedno učinkovite, lahko so tudi problematične z vidika živinorejske prakse, zato jih je potrebno izboljševati in prilagajati, hkrati pa razvijati nove. Za izboljševanje in razvoj novih metod je ključnega pomena natančno poznavanje načina plenjenja pri volku. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti najpogostejše poškodbe plena, ki jih volk zada pri lovu na različne vrste rejnih živali ter ali se volkovi vračajo na območja, kjer so že uspešno uplenili rejne živali. Analizirali smo poškodbe pri drobnici, govedu, konjih in oslih. Iz 2.927 škodnih zapisnikov od leta 2010 do 2020 smo izpisali vse opise poškodb in za razjasnitev nekaterih opisov naredili intervjuje z zaposlenimi na Zavodu za gozdove Slovenije, ki ocenjujejo škodne dogodke. Najpogostejša poškodba med določljivimi opisi poškodb je bila ugriz v vrat (90,9 % od 1.363 opisov poškodb) pri vseh obravnavanih vrstah rejnih živali (drobnica 92,7 % od 1.161 opisov poškodb, govedo 79,8 % od 119 opisov poškodb, konji in osli 81,9 % od 83 opisov poškodb). Analizo vračanja posameznega volka na območja uspešnega plenjenja smo lahko naredili za 45 volkov od 108 na škodnih dogodkih identificiranih volkov. Analizo smo izvedli tako, da smo določili vse možne razdalje ter število dni med vsemi škodnimi dogodki, na katerih je bil posamezen volk identificiran. Ugotovili smo, da se volkovi vračajo na območja uspešnega plenjenja, saj se je razdalja med škodnimi dogodki povečala za 11,98 ± 0,82 m z vsakim nadaljnjim dnem (p &lt; 0,0001). Torej, bližje kot so si bili škodni dogodki časovno, krajša je bila razdalja med njimi. Vračanje na lokacije uspešnega plenjenja je bilo močno individualno pogojeno, saj je bil naključni vpliv volka na razdaljo med lokacijami škodnih dogodkov statistično značilen (p = 0,0006). Vpliv volka je pojasnil kar 50 % variabilnosti v naključnem delu modela.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-08 08:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167098</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 256034</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 225605891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
