<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezava zaznane socialne opore in psihičnega blagostanja učencev 3. triade osnovne šole</dc:title><dc:creator>Pihler,	Ula	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaznana socialna opora</dc:subject><dc:subject>psihično blagostanje</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>učni uspeh</dc:subject><dc:subject>socialna psihologija</dc:subject><dc:description>V svojem magistrskem delu sem raziskala, v kolikšni meri se socialna opora, kot jo zaznavajo učenci 3. triade osnovne šole s strani vrstnikov, učiteljev in staršev, povezuje z njihovim psihičnim blagostanjem v šoli, ter kako učenci dojemajo pomembnost naštetih virov socialne opore. Ugotavljala sem tudi razlike med spoloma v pogostosti zaznane opore in psihičnem blagostanju ter raziskala povezavo med psihičnim blagostanjem učencev, zaznano oporo in njihovo učno uspešnostjo.
V empiričnem delu sem uporabila vprašalnik CASSS (angl. Child and Adolescent Social Support Scale), ki sta ga ustvarili avtorici Malecki in Demaray (2000) za merjenje zaznane socialne opore in WEMWBS (angl. The Warwick-Edinburgh Mental Well-being Scale), ustvarjen na Univerzi v Warwicku (2006, slovenski prevod Demšar, 2006) za merjenje psihičnega blagostanja učencev. Vzorec je vseboval 202 učenca 3. triade osnovnih šol iz savinjske statistične regije.
Ugotovila sem statistično pomembne pozitivne povezave med pogostostjo zaznave vseh treh virov socialne opore – oporo staršev, vrstnikov in učiteljev – ter psihičnim blagostanjem učencev. Najmočnejša povezava se je izkazala pri opori vrstnikov, sledila ji je opora staršev, najšibkejša pa je bila povezava z oporo učiteljev. Prav tako sem ugotovila, da sta psihično blagostanje učencev in njihov učni uspeh med seboj statistično pomembno povezana. Povezava med pogostostjo zaznane opore vrstnikov in učnim uspehom ni bila statistično značilna, medtem ko sta povezavi pogostosti zaznane opore staršev in učiteljev z učnim uspehom dosegli statistično pomembnost. Razlike med spoloma se pri pogostosti zaznavanja opore vrstnikov ne pojavljajo, medtem ko so pri pogostosti zaznavanja opore staršev in učiteljev razlike med spoloma statistično značilne. Psihično blagostanje se med spoloma ni statistično pomembno razlikovalo. Glede pomembnosti virov opore učenci največjo vrednost pripisujejo vrstniški opori, sledi starševska opora, najmanj pomembna pa jim je opora učiteljev.</dc:description><dc:publisher>U. Pihler</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-06 08:30:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167066</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 182958</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 225559811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
