Biodeterioracijski potencial in taksonomija kserofilnih gliv vrst Aspergillus vitricola in Aspergillus destruensMiklavčič, Vanja (Avtor) Zalar, Polona (Mentor) kserofilne gliveAspergillus destruensAspergillus vitricolaidentifikacijakarakterizacijaGlive rodu Aspergillus so med najbolj razširjenimi plesnimi v zraku in s tem tudi na različnih površinah. Med kserofilnimi vrstami, ki se pojavljajo na zgodovinskih slikah v cerkvah in v depojih muzejev, je najštevilčnejša A. vitricola, na novo pa je bila s slik opisana vrsta Aspergillus destruens. Zaradi učinkovite osmotske regulacije in izkoriščanja hranil v sušnih razmerah lahko prisotnost glivnih vrst na zgodovinskih slikah pomeni nevarnost za njihovo ohranitev. Rezultati predhodnih genetskih raziskav pri obeh vrstah nakazujejo prisotnost genetsko raznolikih sevov. V magistrski nalogi smo poleg genetske proučevali tudi fenotipsko variabilnost sevov teh dveh vrst, da bi ugotovili, ali sevi predstavljajo samostojni vrsti ali kompleks ozko-sorodnih vrst. Iz mikrobiološke zbirke Ex smo izbrali po 20 sevov vsake vrste iz različnih habitatov ter proučili njihove morfološke značilnosti. Z metodo MALDI-TOF smo analizirali podobnosti v njihovih proteomih. Določili in primerjali smo DNA zaporedja regij ITS in genov, ki kodirajo beta-tubulin (BenA), kalmodulin (CaM) in drugo največjo podenoto RNA polimeraze 2 (RPB2), in tako dopolnili obstoječe podatke. Pri vrsti A. destruens smo ugotovili, da se delitev na štiri genotipe na osnovi BenA in na dva na osnovi CaM odraža v prepoznanih fenotipskih značilnosti dveh skupin: le sevi tipske skupine in podskupine rastejo pri temperaturi 37 °C in so manj kserofilni kot sevi ne-tipskih skupin. Opazne so bile razlike v širini fialid. Pri vrsti A. vitricola smo na osnovi ITS rDNA in BenA zaznali po tri genotipe, med katerimi manjše razlike med skupinama 2 in 3 nakazujejo znotrajvrstno variabilnost, medtem ko so razlike med tipsko skupino 1 ter skupinama 2 in 3 večje, kar nakazuje na možnost dveh vrst. Skupini se razlikujeta tudi po kserotoleranci in po velikosti konidijev. Testirani sevi A. destruens in A. vitricola nespecifično izražajo ključne biodeterioracijske encimske aktivnosti, kot so celulaze in esteraze, noben sev pa ne izraža proteaz. Razlike v proteomih podpirajo obstoječi vrsti, z manjšim odstopanjem. Menimo, da pridobljeni podatki vseeno podpirajo nadaljnjo delitev obstoječih vrst A. vitricola in A. destruens.[V. Miklavčič]20252025-02-06 07:15:07Magistrsko delo/naloga167054UDK: 579.8:582.282VisID: 256019COBISS_ID: 225258499sl