Vloga in pomen instituta mestnega arhitekta v paradigmi prostorskega urejanja manjših občin v SlovenijiSlak, Tomaž (Avtor) urbanizemjavni prostorobčinski urbanistimestni arhitektikompetenceobčineVloga in pomen mestnega arhitekta, nekoč bistvenega člena pri urejanju in razvoju mest tako pri nas kot v nam primerljivih okoljih, se je v današnjem času izgubila v kompleksni zakonodaji za urejanje prostora, ki ga sicer na novo definira, ne opredeljuje pa zanj kvalitativnih kvalifikacij (razen licence PA ali PPN), ali kakršnihkoli izvršnih pooblastil in odgovornosti. Pregled stanja predvsem v manjših občinah (torej izvzemši Ljubljano in Maribor), pregled zakonodaje in načina delovanja občin pri urejanju prostora v manjših mestih pri nas kaže na potrebo po ponovnem razmisleku o uvedbi tovrstnega instituta. Urejanje mest namreč danes poteka v okviru različno strukturiranih in kadrovsko opremljenih oddelkov za prostor v okviru lokalnih skupnosti (občin). Glavnino odločitev pa lokalne skupnosti (ponekod celo izključno) prepuščajo prostorsko-načrtovalski stroki, izbrani na javnih razpisih ob kriteriju najnižje ponudbene cene. Večja mesta z večjo kritično maso strokovne javnosti pri teh odločitvah manj tvegajo in so obenem tudi kadrovsko bistveno bolj opremljena. Zakon o urejanju prostora (ZUreP) je že v predhodnih verzijah uvedel obvezno delovanje občinskega urbanista, kar naj bi bil sinonim prejšnji definiciji mestnega arhitekta. V članku pa je skozi analizo izpeljan kritičen pogled na ta institut, podane so usmeritve (kot priporočila občinam), ter opozorila in napotila pri nadaljnjih usklajevanjih na tem področju. Za lažjo predstavo je na koncu dodan primer organizacije instituta mestnega arhitekta v Mestni občini Novo mesto, ki je bil apliciran v prakso leta 2014, torej precej pred sprejetjem ZUreP-2.20222025-02-05 12:18:12Članek v reviji167046UDK: 711.28ISSN pri članku: 2350-3637DOI: 10.15292/IU-CG.2022.10.052-060COBISS_ID: 143889923sl