<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prepoznavnost grajenega prostora in metoda za ugotavljanje arhitekturno pogojene prostorske identitete – MAPPI</dc:title><dc:creator>Grom,	Janez Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavtižar,	Kristijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pipan,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>morfologija</dc:subject><dc:subject>morfološki vzorci</dc:subject><dc:subject>arhitekturne tipologije</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>Prebold</dc:subject><dc:description>Ni prostora brez ljudi in ni ljudi brez prostora. Teorija o Genius
loci (duhu kraja) izpostavlja pomen prisotnosti prostorske
identitete, saj je prav ta predpogoj oblikovanja zavedanja
pripadnosti določeni skupnosti. Urbanistična teorija, ki obrav-
nava morfološko sestavo grajenega prostora, se osredotoča
na prepoznavanje obstoječih morfoloških vzorcev in se glede
na različno stopnjo razvitosti miselnih doktrin, ali posameznih
interpretacij raziskovalca, na te vzorce odziva. Po drugi strani se
prostorsko-arhitekturna teorija gestalt osredotoča na pomen
posameznega delca in njegovega vpliva na druge gradnike
znotraj prostorskega konteksta. Pojavlja se vprašanje odnosa
med vzorci grajenega prostora in njih posameznih gradnikov;
odnosa med urbano kompozicijo in posamezno arhitekturo -
stavbami. S ciljem prepleta teh dveh nivojev branja prostora je
bila opredeljena Metoda za ugotavljanje Arhitekturno Pogojene
Prostorske Identitete (MAPPI). Z metodo MAPPI sistematično
spremljamo in preverjamo kvalitativne in kvantitativne podatke
o stavbi / naselju. Preplet dveh nivojev in raznolikost prever-
janja podatkov ponuja drugačen pogled na soodvisnost med
stavbo / naseljem, iz česar izhaja možnost določanja prostorsko
pogojene identitete. To je moč doseči s pomočjo prepoznave
sodobnih trendov arhitekturne identitete in prepoznanih ključ-
nih sprememb v zadnjih desetletij, kot tudi na podlagi obstoje-
čih klasifikacij arhitekturne tipologije. Na ta način je mogoče na
novo opredeliti naselbinske in arhitekturne tipologije, njihove
značilnosti in njihovo prostorsko distribucija. Raznolika orodja,
ki so uporabljena v metodi MAPPI, so zasnovana na način, da z
delno avtomatizacijo in preko sintetizacije podatkov, olajšajo
določanje zaključenih prostorskih celot. Uporabnost orodij in
metode MAPPI je bila preverjena na primeru naselja Prebold.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2025-02-05 10:17:07</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>167037</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 711.4(497.4)</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 2350-3637</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 0.15292/IU-CG.2023.11.022-030</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 188961539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
