<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava mnenj vodstev šol in študentov Fakultete za šport o uporabi šolskih prostorov za spodbujanje gibanja</dc:title><dc:creator>Čuk,	Ivan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šubic,	Barbara Viki	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koprivec,	Ljudmila	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zbašnik-Senegačnik,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovne šole</dc:subject><dc:subject>mnenja</dc:subject><dc:subject>razlike</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>razlike</dc:subject><dc:subject>telesna vzgoja</dc:subject><dc:subject>gibanje</dc:subject><dc:description>Zakonski in podzakonski predpisi določajo delovanje osnovne
šole, znotraj tega tudi opredeljujejo način izrabe teh prostorov.
V okviru projekta Oblikovanje smernic kakovostne zasnove
sodobne šolske arhitekture s ciljem podpore celovitemu traj-
nostnemu načinu življenja in dela v šoli je bil velik poudarek na
oblikovanju šolskega okolja, ki spodbuja gibanje. V prispevku so
predstavljeni rezultati in analize ankete, ki je bila izvedena med
vodstvenimi kadri šol (z dolgoletnimi izkušnjami) in bodočimi
strokovnjaki športne javnosti (brez dolgoletnih izkušenj), v
kateri smo preverjali njihov odnos do uporabe različnih šolskih
prostorov za spodbujanje gibanja in tudi udejanjanje ciljev
športne vzgoje. Vprašalnike je izpolnilo 21 vodstev osnovnih
šol in 72 študentov tretjega letnika prvostopenjskega študija in
prvega letnika drugostopenjskega študija ljubljanske fakultete
za šport. Rezultati ankete kažejo, da bi obe skupini bistveno
bolje izkoristili obstoječe prostore za gibalno dejavnost. Vodstva
šol so sicer bolj naklonjena občasni uporabi šolskih prostorov
kot so učilnice, hodniki in večnamenske avle, zunanja otroška
in zunanja športna igrišča za športne dejavnosti. Nekaj manjši
delež vodstev šol bi v telovadnicah izvajal atletiko, telovadbo,
nogomet in rokomet; delež vodstev šol, ki bi v bodoče namenil
hodnike in večnamensko avlo nogometu je višji, delež tistih, ki
načrtujejo atletske vsebine na zunanjem otroškem igrišču, pa
nižji. Obe skupini anketirancev sta o gibanju razmišljali bolj kot
o pouku telesne vzgoje v okviru kurikula in ne neformalnega oz.
spontanega gibanja, ki ima prav tako pozitivne učinke.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2025-02-04 14:16:05</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>167033</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 727:373:796/799</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 2350-3637</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.15292/IU-CG.2023.11.014-020</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 174964995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
