<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prenašalec ATP7A kot biooznačevalec napovedi kemorezistence pri seroznem tipu raka jajčnikov</dc:title><dc:creator>Lukanović,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Černe,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ATP7A</dc:subject><dc:subject>Rak jajčnikov</dc:subject><dc:subject>Serozni karcinom visokega gradusa</dc:subject><dc:subject>Kemorezistenca</dc:subject><dc:subject>Biooznačevalec</dc:subject><dc:description>Uvod: Rak jajčnikov, zlasti serozni karcinom visoke stopnje (HGSC), je zaradi pozne diagnoze in kemorezistence vodilni vzrok umrljivosti med ginekološkimi raki. Približno tretjina bolnic se ne odzove na primarno zdravljenje s kemoterapijo na osnovi platine (Pt-BM), pri do 80 % drugih pa se sčasoma razvije kemorezistenca, zaradi česar je ponovna bolezen neozdravljiva. Trenutno ni potrjenih molekularnih napovednih biomarkerjev za odpornost proti Pt. Čeprav so študije na celičnih linijah raka jajčnikov pokazale, da prekomerna ekspresija membranskega transporterja ATP7A korelira z odpornostjo na Pt-BM in navzkrižno odpornostjo na baker (Cu), kliničnih dokazov ni. Delovanje ceruloplazmina (CP), glavnega prenašalca Cu v krvi, je delno odvisno od aktivnosti ATP7A.
Metode: Raziskava je potekala na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in na Inštitutu za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izvedena je bila na dveh ravneh. Prvi del je bila in vitro študija na izbranih celičnih linijah, drugi del pa klinična študija na vzorcih ascitesa, krvi in tkiv bolnic s HGSC, zdravljenih na Klinicnem oddelku za ginekologijo. Za študijo in vitro smo uporabili dve različni celični liniji, OAW28 in PEO1. Po gojenju celic smo s pretočnim citometrom izmerili povprečno intenzivnost fluorescence (MFI), ki kaže stopnjo izražanja ATP7A, in odstotek ATP7A-pozitivnih celic v celičnih linijah PEO1 in OAW28. V klinično študijo je vključenih 28 bolnic s HGSC, ki so bile zdravljene z neoadjuvantno kemoterapijo (NAKT). Izražanje ATP7A v tkivih jajčnikov in peritoneja pred NAKT ter v tkivih peritoneja in omentuma po NAKT je bilo analizirano s qPCR, ravni CP v ascitesu in plazmi pa so bile izmerjene z metodo ELISA pred in po NAKT.
Rezultati: Analiza in vitro je pokazala statistično pomembno razliko v MFI med celičnima linijama OAW28 in PEO1, z rezultatom, da ima OAW28 bistveno višje vrednosti MFI. Celična linija OAW28 je imela tudi nekoliko višji odstotek pozitivnih ATP7A celic, kar je bilo prav tako statistično značilno. Klinična študija je preučevala izražanje ATP7A in ravni CP kot potencialnih biomarkerjev za napovedovanje odziva na PtBM. Skupno 54 % bolnikov je imelo izražanje ATP7A v tkivih pred NAKT (jajčnik in/ali peritonej), 43 % bolnikov pa je imelo izražanje ATP7A v tkivih po NAKT (peritonej in/ali omentum). Ugotovljena je bila pomembna povezava med večjo ekspresijo ATP7A v peritoneju pred NAKT in neugodnim rezultatom konstante hitrosti eliminacije CA-125 k (KELIM). Bolnice z izražanjem ATP7A v omentu so imeli pred NACT bistveno višje povprečne ravni CP v plazmi. Plazemske ravni CP so se po NACT pomembno znižale, višje ravni CP po NACT pa so bile povezane s krajšim intervalom brez platine (PFI).
Zaključek: Na podlagi naših ugotovitev v študiji in vitro ima prenasalec ATP7A vlogo pri kemorezistenci, kar se je pokazalo pri celični liniji OAW28, ki kaže večjo ekspresijo ATP7A. Poleg tega lahko skupaj z našimi ugotovitvami v klinični študiji povzamemo, da imata prenašalec ATP7A in CP potencial, da služita kot napovedna označevalca kemorezistence, vendar so za potrditev njune klinične uporabnosti potrebne nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-30 07:15:09</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166892</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 30439</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
