Genomski pristop k pojasnjevanju in preprečevanju mrtvorojenostiDolanc Merc, Maja (Avtor) Tul Mandić, Nataša (Mentor) LOVREČIĆ, LUCA (Komentor) nepojasnjena mrtvorojenostmolekularna kariotipizacijatrio eksomska analizakardiomiopatijekanalčkopatije.Izhodišča: Nepojasnjena mrtvorojenost je opredeljena kot mrtvorojenost brez jasnega vzroka kljub vsem opravljenim natančnim preiskavam in analizam. Po podatkih iz literature ostane 25–60 % primerov mrtvorojenosti nepojasnjene. Genetski vzroki so odgovorni za določen delež mrtvorojenosti. Po sistematičnem pregledu literature smo ugotovili, da je do sedaj objavljenih samo devet študij, ki opisujejo genetske pristope k obravnavi nepojasnjene mrtvorojenosti. Nekatere patogene različice genov, povezanih s srčnimi boleznimi (kardiomiopatijami, kanalčkopatijami), so odgovorne za posamezne primere mrtvorojenosti. Namen naše raziskave je bil, da bi z molekularno kariotipizacijo, eksomskim sekvenciranjem in trio eksomskim pristopom pojasnili vzroke za večji delež primerov nepojasnjene mrtvorojenosti. Hkrati smo želeli izpopolniti klinično pot obravnave mrtvorojenosti in s tem izboljšati klinično svetovanje parom po rojstvu mrtvega ploda. Metode: Naša študijska skupina je obsegala 55 primerov nepojasnjene mrtvorojenosti, ki so izpolnjevali vključitvene kriterije (zdrave ženske z enoplodno nosečnostjo, ki je potekala brez zapletov). Molekularna kariotipizacija je bila opravljena na vseh 55 primerih, trio eksomska analiza pa na 19 primerih. Rezultati: Z molekularno kariotipizacijo smo odkrili eno patogeno različico, ki ni bila povezana z mrtvorojenostjo, ter 26 različic nejasnega pomena, od katerih nobena ni potrdila povezave z nepojasnjeno mrtvorojenostjo. Z eksomskim sekvenciranjem smo odkrili 15 različic, o katerih so predhodno poročali v člankih o nenadnih nepojasnjenih primerih mrtvorojenosti, kardiomiopatijah in/ali motnjah srčnega ritma. Omenjene različice so zanimivi kandidatni geni za mrtvorojenost in s tem za nadaljnjo genetsko analizo. Vse odkrite različice so bile po novih smernicah ACMG klasificirane kot VUS. Nobena od odkritih različic pri plodu ni nastala de novo. Zaključki: Z našo raziskavo nismo ne z molekularno kariotipizacijo ne z eksomskim sekvenciranjem in trio eksomskim pristopom odkrili jasnega vzroka za analizirane primere nepojasnjene mrtvorojenosti. Odkrili pa smo nekaj zanimivih različic nejasnega pomena, ki so klinično pomembne v analizi mrtvorojenosti, vendar bi bile za jasnejše sklepe potrebne obsežnejše analize. S to raziskavo smo dopolnili in izdelali algoritem obravnave mrtvorojenosti in parom, ki so utrpeli nepojasnjeno mrtvorojenost, bi na podlagi tega lahko v prihodnje ponudili tudi možnost trio eksomskega testiranja panelov za kardiomiopatije, kanalčkopatije in nenadne smrti pri mladih.20252025-01-29 07:15:06Doktorsko delo/naloga166873VisID: 30402sl