<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava sedečega in stoječega dela z vidika ergonomije dela</dc:title><dc:creator>Mušič,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schnabl,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ergonomija</dc:subject><dc:subject>sedeče delovno mesto</dc:subject><dc:subject>stoječe delovno mesto</dc:subject><dc:subject>metoda OWAS</dc:subject><dc:description>Po končanem študiju mladi vstopamo na trg dela s pričakovanjem, da je naše delovno
mesto ergonomsko vrhunsko dodelano in analizirano, da v štiridesetih letih delovne dobe
ne bo prišlo do poškodb na delovnem mestu. Pričakovanja niso vedno realna. Prav z
namenom izboljšav in z opredelitvijo ukrepov sem se zaradi poklica strokovnega delavca
za varnost in zdravje pri delu odločil analizirati dve po tipu popolnoma nasprotujoči si
delovni mesti. Vsako analizirano delo ima svoje specifično delovno mesto. Izbrani dve
delovni mesti predstavljata tipične karakteristike sedečega in stoječega dela. Za tipično
sedeče delovno mesto sem si izbral poklic poklicnega voznika tovornega vozila, ki v
svojem delovnem okolju večino delovnega časa presedi v kabini tovornega vozila.
Predstavnik tipično stoječega delovnega mesta pa je prodajalec na bencinskem servisu,
kjer mora biti zaposleni zavoljo strank in procesa dela večino časa v stoječem položaju.
V uvodnem delu magistrskega dela predstavim splošne probleme stoječega in sedečega
dela z vidika ergonomije dela. Sledi opis izbranih poklicev, zraven pa omenim tudi
področje slovenske zakonodaje. Pred začetkom glavnega poglavja magistrskega dela
postavim še tri hipoteze, ki sem jih na koncu preveril. V osrednjem poglavju magistrskega
dela preidem k analizi izbranih delovnih mest in proučitvi obeh z izbrano metodo OWAS.
Z opazovanjem in analizo posameznega delovnega mesta po telesnih segmentih s
preračuni in tabelo metode OWAS določim, kateri telesni segment potrebuje dodatne
ukrepe za izboljšano ergonomsko oceno tveganja. Obe analizirani delovni mesti razkrijeta
pomanjkljivosti, ki pa jih lahko z določenimi ukrepi ustrezno odpravimo. Dobro je
predvsem dejstvo, da za nobeno delovno mesto niso bili potrebni takojšnji ukrepi, kar bi
pomenilo, da je velika nevarnost zaposlenega za nastanek poškodb na delovnem mestu.
Z opravljeno anketo za obe delovni mesti se je pokazalo, kakšna miselnost prevladuje
med zaposlenimi z vidika varnosti in zdravja pri delu ter ergonomije dela. Glede na
odgovore lahko sklepam, da si marsikateri zaposleni z vidika ergonomije dela želi
spremembe na delovnem mestu. Menim, da je stres na delovnem mestu eden od glavnih
razlogov za nastanek poškodb na delovnem mestu.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-27 10:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166822</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25460</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 225352707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
