<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Osebna asistenca skozi perspektivo njenih uporabnic in uporabnikov</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Žana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zaviršek,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osebna asistenca</dc:subject><dc:subject>neodvisno življenje</dc:subject><dc:subject>postopek pridobivanja osebne asistence</dc:subject><dc:subject>izvajalci osebne asistence</dc:subject><dc:subject>koordinatorji osebne asistence na centru za socialno delo</dc:subject><dc:subject>osebni asistenti</dc:subject><dc:description>Neodvisno življenje pomeni, da ima oseba pravico živeti enako kot drugi in lahko samostojno odloča o svojem načinu življenja, ključnega pomena pri zagotavljanju neodvisnega življenja oseb s hendikepom pa je osebna asistenca. Ker je osebna asistenca sistem, sestavljen iz več podsistemov, kot so izvajalci osebne asistence, koordinatorji na centru za socialno delo in osebni asistenti, sem se odločila, da v svoji kvalitativni raziskavi raziščem, kako uporabniki in uporabnice doživljajo posamezne podsisteme osebne asistence. V teoretičnem delu sem se za lažje razumevanje položaja oseb s hendikepom najprej osredotočila na opredelitev hendikepa, razne modele pogleda na hendikep, njegovo zgodovino in način, kako je prišlo do razvoja osebne asistence. Podrobno sem opisala ureditev sistema osebne asistence v Sloveniji in le-tega primerjala z osebno asistenco v nekaterih državah vzhodne Evrope. Na koncu sem dodala še tuje raziskave, ki so se naslanjale na kvaliteto osebne asistence, zlorabe oseb s hendikepom in odnose med uporabniki in uporabnicami ter osebnimi asistenti in asistentkami. V raziskavo so bile vključene osebe, stare nad 18 let, ki imajo telesno oviro in v Sloveniji koristijo osebno asistenco že več kot dve leti. S pomočjo delno standardiziranega vprašalnika sem opravila 12 intervjujev. S sogovorniki in sogovornicami sem se dotaknila tem, kot so postopek pridobivanja osebne asistence, koordinatorji in koordinatorke na centru za socialno delo, izvajalci osebne asistence ter osebni asistenti in asistentke. Rezultati raziskave so pokazali, da se pomanjkljivosti pojavljajo pri vseh podsistemih osebne asistence. Veliko izzivov je bilo izpostavljenih pri obisku strokovne komisije na domu uporabnikov in uporabnic, prav tako pa so poročali o odsotnosti obiskov koordinatorjev iz centrov za socialno delo. Sodelujoči in sodelujoče so bili predvsem zadovoljni z izvajalci osebne asistence, pojavile pa so se težave pri zagotavljanju nadomeščanja osebnih asistentov in asistentk. Ugotovila sem, da so sogovorniki in sogovornice v večini zadovoljni s svojimi osebnimi asistenti in asistentkami, čeprav je večina sodelujočih poročalo o negativnih izkušnjah in občutkih z osebnimi asistenti in asistentkami v preteklosti.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Kovačič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-25 09:00:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166810</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-056.26</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 49595</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 240874755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
