<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Biblioterapija z uporabo leposlovne literature</dc:title><dc:creator>Frankol,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Bohinc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biblioterapevtski proces</dc:subject><dc:subject>spodbujajoči dejavniki</dc:subject><dc:subject>zavirajoči dejavniki</dc:subject><dc:subject>uporaba simbolov in metafor</dc:subject><dc:subject>kreativno pisanje</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>V teoretičnem uvodu magistrskega dela v začetku predstavim branje kot filozofsko dejavnost in njegove terapevtske učinke. V osrednjem delu opredelim pojem biblioterapije in njene vrste, predstavim njeno zgodovino, raziščem cilje, opišem biblioterapevtski proces in njene štiri faze ter povzamem glavne ugotovitve raziskovanja s tega področja. V nadaljevanju predstavim tudi stategije za izvedbo biblioterapevtskega srečanja, kot so izbira literarnega gradiva, uporaba posebnih tehnik in ustvarjanje dialoga. Ob koncu teoretičnega dela predstavim uporabo biblioterapije v socialnem delu in epistemološko povezavo med biblioterapijo in sodobnim socialnim delom. Raziskava magistrskega dela je pluralna študija primera dveh udeleženk, s katerima sem izvedla biblioterapevtski proces z uporabo leposlovne literature. Zastavljena raziskovalna vprašanja se nanašajo na potek biblioterapevtskega procesa v štirih fazah, spodbudnih in zavirajočih dejavnikov v procesu in pridobitve udeleženk. Zbiranje podatkov je potekalo s standardiziranimi vprašalniki po vsakem srečanju, opazovalnimi zapisi mene kot raziskovalke in vodje procesa ter z zaključnim poglobljenim intervjujem. Obdelava podatkov je kombinirana, s poudarkom na kvalitativni analizi z odprtim in osnim kodiranjem. Rezultati kažejo, da sta udeleženki v procesu pridobili nova spoznanja in smernice za naprej, biblioterapijo pa razumeta kot kreativno metodo, ki spodbuja drugačen način razmišljanja. Za sam proces se kot najpomembnejša izkazuje faza identifikacije udeleženke z literarnim likom/dogajanjem, saj pomembno vpliva na ostale tri faze; projekcijo, katarzo in uvid. Najbolj spodbudna sta dejavnika delo vodje procesa in uporaba posebnih tehnik, še posebej delo z metaforo/simbolom in kreativno pisanje. Glede na to, da je področje uporabe biblioterapije v socialnem delu v Sloveniji malo poznano in slabo razširjeno, bi nadaljne raziskave na tem področju pripomogle k izobraževanju strokovnih delavcev in k pogostejši uporabi metode v praksi socialnega dela.</dc:description><dc:publisher>[E. Frankol]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-24 09:00:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166759</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 028.8:615.85</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 49586</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 240791811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
