Vpliv stabilizacijskih vaj na ravnotežje pri pacientih s cerebelarno ataksijo – pregled literatureBenedičič, Kaja (Avtor) Hiti, Nina (Mentor) Mlakar, Nataša (Komentor) Jakovljević, Miroljub (Recenzent) diplomska delafizioterapijavadbaravnotežjestabilizacijske vajevaje za jedrocerebelarna ataksijaUvod: Cerebelarna ataksija spada med bolezni, ki prizadenejo male možgane (cerebelum). Naloga cerebeluma je zagotavljanje gladkosti gibov s pomočjo koordinirane aktivacije mišičnih skupin v primernem prostorsko-časovnem vzorcu, s primerno silo, hitrostjo in obsegom giba. Okvara cerebeluma se kaže na isti strani, kot je izvor okvare. Poznamo več vrst cerebelarnih ataksij. Za blaženje posledic uporabljamo različne alternativne načine zdravljenja. Eden izmed teh je telesna vadba. Najpogostejše oblike so vadbe za izboljšanje ravnotežja, izvajanje vaj za gibljivost, dolgoročno motorično učenje, hoja, krepitev mišic spodnjega uda, stabilizacijske vaje in vadba ravnotežja. Pri pacientih s cerebelarno ataksijo želimo z uporabo stabilizacijskih vaj doseči predvsem tri cilje. To so izboljšanje ravnotežja, izboljšanje koordinacije in povečanje funkcijske sposobnosti. Stabilizacijske vaje pripomorejo k boljši stabilnosti trupa, kar pacientom omogoča učinkovitejše in varnejše izvajanje vsakodnevnih dejavnosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil na osnovi pregleda strokovne in znanstvene literature ovrednotiti vpliv stabilizacijskih vaj na ravnotežje pri osebah s cerebelarno ataksijo. Metode dela: V pregled literature smo vključili literaturo v angleškem jeziku. Pregledali smo podatkovne zbirke PubMed, Science Direct, Web of Science in Jstore. Samostojno ali v kombinaciji so bile uporabljene naslednje ključne besede: stability exercises, core exercises, balance, cerebellar ataxia, exercise. Rezultati: Na podlagi vključitvenih kriterijev smo izbrali 5 raziskav, v katerih je skupno sodelovalo 156 pacientov, od tega jih je 144 raziskave uspešno zaključilo. Velikost vzorca se je med raziskavami razlikovala. Vadbeni programi so trajali od 4 do 8 tednov, trikrat do petkrat tedensko, z vadbenimi enotami, ki so trajale od 55 do 60 minut. V vseh vključenih raziskavah so poročali o pozitivnih učinkih stabilizacijskih vaj na ravnotežje pri pacientih s cerebelarno ataksijo. Pri vseh raziskavah je prišlo do statistično pomembnih rezultatov znotraj poskusne skupine. Ni pa prišlo do statistično pomembnih rezultatih v primerjavi med poskusno in primerjalno skupino. Razprava in zaključek: Stabilizacijske vaje so ključni del rehabilitacije pri pacientih s cerebelarno ataksijo, saj se osredotočajo na izboljšanje stabilnosti trupa, ravnotežja in koordinacije, kar vodi v boljšo funkcijsko sposobnost in kakovost življenja. Tako vadba v domačem okolju kot vodena oblika stabilizacijskih vaj pripomore k izboljšanju ravnotežja pri pacientih s cerebelarno ataksijo.[K. Benedičič]20252025-01-24 07:45:36Diplomsko delo/naloga166749UDK: 615.8VisID: 145859COBISS_ID: 223744771sl