<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poliamini v fermentiranih rastlinskih živilih azijskega izvora</dc:title><dc:creator>Robič,	Katarina Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cigić,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stročnice</dc:subject><dc:subject>soja</dc:subject><dc:subject>tempeh</dc:subject><dc:subject>natto</dc:subject><dc:subject>biogeni amini</dc:subject><dc:subject>GABA</dc:subject><dc:subject>spermin</dc:subject><dc:subject>spermidin</dc:subject><dc:subject>fermentacija</dc:subject><dc:description>V okviru magistrske naloge smo določali vsebnost biogenih aminov (BA), gama-aminobutanojske kisline (GABA) ter vsebnost prostih fenolnih spojin v vzorcih natta ter različnih vrstah tempeha. Z metodo Folin-Ciocalteau smo ugotovili, da fermentacija vseh analiziranih vzorcev tempeha in natta rezultira k povečani vsebnosti prostih fenolnih spojin. Kromatografsko smo po predhodni derivatizaciji z danzil kloridom določali vsebnost triptamina, fenetilamina, putrescina, kadaverina, histamina, tiramina, spermina, spermidina in GABA pred in po fermentaciji ter po shranjevanju v hladilniku (5 in 19 dni, pri 4 °C). Ugotovili smo, da je vsebnost GABA v nefermentiranih vzorcih relativno nizka, saj ni presegla 250 mg/kg. Tekom fermentacije se je vsebnost GABA povečala pri vseh analiziranih vzorcih tempeha, medtem ko shranjevanje ni imelo enoznačnega vpliva na tvorbo/razgradnjo GABA. Po shranjevanju smo pri večini vzorcev tempeha določili višje vsebnosti GABA, z izjemo tempeha iz ajde in sončničnih semen, kjer smo zaznali zmanjšanje. V splošnem smo ugotovili, da imajo vsi analizirani vzorci tempeha večjo vsebnost spermidina kot spermina. Po shranjevanju v hladilniku se je vsebnost spermidina in spermina zmanjšala v vseh vzorcih tempeha, z izjemo tempeha iz ajde in sončničnih semen, kjer smo po 19 dneh shranjevanja določili povečanje. Prevladujoči BA v vzorcih tempeha so bili putrescin, kadaverin in tiramin. Putrescin se je akumuliral v vseh analiziranih vzorcih in predstavlja kvantitativno najpomembnejši BA v večini vzorcev tempeha. Največ smo ga določili v tempehu iz leče in fižola (117,3 mg/kg). Shranjevanje tempeha v hladilniku vpliva na vsebnost nekaterih BA. Največjo spremembo smo določili za kadaverin, kjer se je vsebnost po 19 dneh shranjevanja v vzorcih tempeha iz leče in fižola povečala 100-krat (na 466,9 mg/kg). Ugotovili smo pozitivno korelacijo med vsebnostjo skupnih BA in vsebnostjo GABA, pri čemer je najboljša korelacija med vsebnostjo GABA in vsebnostjo putrescina. Pri vzorcih natta pomembnejših razlik v vsebnosti GABA, poliaminov ter BA tako po fermentaciji kot med shranjevanjem nismo določili.</dc:description><dc:publisher>[K. B. Robič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-23 07:15:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166716</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 641.1:579.67:547.415</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 255979</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 223562755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
