<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Georadarska ocena prostorske razsežnosti koreninskega sistema oljke (Olea europaea L.)</dc:title><dc:creator>Blejec,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Glavan,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mušič,	Branko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>koreninski sistem</dc:subject><dc:subject>struktura korenin</dc:subject><dc:subject>meritve lokacije korenin</dc:subject><dc:subject>zaznavanje korenin</dc:subject><dc:subject>prostorska razsežnost korenin</dc:subject><dc:subject>georadarska metoda</dc:subject><dc:subject>voda v tleh</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo preverjali ustreznost uporabe georadarske metode za 
določanje razsežnosti koreninskega sistema oljke ob meritvi vode v tleh kot pokazatelja 
lokacije korenin. Lokacijo korenin smo določali posredno z meritvijo vode v tleh, z 
neinvazivno geofizikalno-georadarsko metodo (GPR), ob dodatni pomoči 2D 
upornostne tomografije (ERT) ter nizkofrekvenčne metode CMD-GPR. Posnetke smo 
primerjali z dejansko lokacijo korenin, ki smo jo pridobili z invazivno metodo, z 
izkopom. Pozicijo korenin smo preučevali na sedmih globinskih intervalih tal, znotraj 
kvadrantne mreže velikosti 7 x 7 m. Ob izkopu smo s pomočjo drona fazno 
dokumentirali teren in oljko ter zajeti oblak točk konstruirali v 3D model znotraj 
programa CloudCompare. S programskim orodjem CC smo izmerili osnovne parametre 
drevesa v podzemnem in nadzemnem delu. Namen dela je bil preveriti možnost uporabe 
geofizikalne metode in nizkofrekvenčne elektromagnetne metode, za posredno 
določanje razsežnosti koreninskega sistema, s posnetki razporeditve vode v tleh. 
Meritve so bile izvedene z radarskima antenama dveh frekvenc 400 in 900 MHz, zaradi 
boljše ločljivosti, so se uporabili le rezultati slednje. Poleg georadarskih metod je bila 
izvedena še ERT metoda, kot dopolnitev raziskave. Georadarska metoda se je izkazala 
za premalo natančno za detekcijo morfologije in arhitekture korenin, vendar kot dobro 
orodje za razumevanje razporeditve talne vode. V nadaljnjih raziskavah bi bilo potrebno 
prilagoditi jakost antene ter georadarsko metodo izvajati v sušnejših razmerah, da bi se 
izraziteje pokazale razlike med vodo v tleh in vodo kot posledico prisotnosti živih 
korenin.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-23 07:15:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166714</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 255977</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 223644675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
