<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava učinkovitosti oblačnih, brezstrežniških in robnih okolij pri obravnavi poizvedb iz podatkovnih baz</dc:title><dc:creator>Železnik,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurič,	Branko Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>robno računalništvo</dc:subject><dc:subject>brezstrežniško računalništvo</dc:subject><dc:subject>oblačno računalništvo</dc:subject><dc:subject>podatkovna baza</dc:subject><dc:subject>čas zahtevka</dc:subject><dc:description>Ob hitrem razvoju informacijskih tehnologij se razvijalci pogosto soočajo s težavo izbire najprimernejšega izvajalnega okolja. Pri tem se postavlja vprašanje, katero izmed sodobnih spletnih izvajalnih okolij - oblačno, brezstrežniško ali robno, je optimalno glede na specifične potrebe projekta.

V nalogi smo se osredotočili na sistematično in primerjalno analizo teh izvajalnih okolij. Predlagali smo metodologijo za ovrednotenje okolij na podlagi časov zahtevkov, ki nam je omogočila pridobitev kvantitativnih podatkov o njihovi zmogljivosti. Za izvedbo meritev smo v okviru naloge tudi razvili orodje za testiranje in primerjavo različnih izvajalnih okolij.

Rezultati študije izpostavljajo omejitve določenih tehnoloških kombinacij in razkrivajo vpliv geografske lokacije na hitrost poizvedb. Rezultati kažejo, da oblačno računalništvo zagotavlja visoko zmogljivost in stabilnost, vendar je občutljivo na geografsko oddaljenost. Brezstrežniško računalništvo ponuja dobro prilagodljivost, vendar je omejeno z določenimi časovnimi in prostorskimi omejitvami izvajanja, kar lahko ovira bolj kompleksne ali dolgotrajne procese. Robno računalništvo omogoča inicializacijo strežnikov najbližje odjemalca, vendar ima precej omejeno zmogljivost in posledično funkcionalnost - posamezne instance lahko porabijo največ 128 MB pomnilnika in nekaj MB prostora na disku.

Brezstrežniško in robno računalništvo ponujata nekaj prednosti, a tudi precej omejitev pri uporabi, kar lahko uporabnike odvrne od uporabe le-teh. Z nadaljnjim razvojem in napredkom tehnologij, kot je na primer globalni predpomnilnik, pa lahko ta alternativna izvajalna okolja potencialno postanejo za razvijalce bolj privlačna. Te ugotovitve lahko služijo kot vodilo pri strateških odločitvah o izbiri izvajalnega okolja za različne aplikacijske scenarije.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-21 15:05:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>166691</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 37111</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 224818691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
