<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zbiranje, hranjenje in razstavljanje umetnin v luči bolj trajnostnega varstva</dc:title><dc:creator>Šeme,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnostno varstvo</dc:subject><dc:subject>konserviranje</dc:subject><dc:subject>umetniške zbirke</dc:subject><dc:subject>digitalizacija likovne dediščine</dc:subject><dc:subject>ogljični odtis</dc:subject><dc:description>Že iz antike poznana težnja po zbiranju in razstavljanju likovnih umetnin je z vzponom humanizma v Evropi pridobila nove razsežnosti. Poleg sprva cerkvenih in zasebnih zbirk vladarjev, visokega plemstva in premožne meščanske elite se nato v 17. in še posebej v 18. stoletju pojavijo prve večje javne galerijske zbirke umetniških del. Marsikatere od teh galerij in muzejev obstajajo še danes. Njihovo število in tudi obseg umetnin v zbirkah sta se čez desetletja in stoletja močno povečala, ta trend pa se nezadržno nadaljuje. Medtem ko je bila v prvih zbirkah večina del razstavljena, je danes delež takšnih vsaj v večjih ustanovah navadno zelo majhen, saj je večina artefaktov shranjena po depojih in le redko ali sploh nikoli predstavljena obiskovalcem. Hkrati se povečujejo popisi in obseg institucionalnega varstva likovnih umetnin nepremične kulturne dediščine. Za popisovanje, hranjenje, vzdrževanje, konserviranje-restavriranje in monitoring vseh teh umetnin potrebujemo vedno več strokovnjakov, prostora in energije, kar v današnji bolj trajnostno naravnani družbi pomeni velik izziv. Prav tako nastajajo težave z dostopnostjo na turistično močno izpostavljenih lokacijah, saj je treba zaradi škodljivega vpliva na okolje in umetnine število obiskovalcev omejevati. Rešitve se vsaj delno kažejo na različnih področjih: morda v upoštevanju tudi manj antropocentričnih vidikov pri vrednotenju likovne dediščine, dopuščanju možnosti še večje družbene udeležbe pri odločanju o ohranjanju in spremljanju stanja dediščine, nadaljnji digitalizaciji in virtualizaciji likovne dediščine in nasploh v razvoju digitalne humanistike ter zmanjševanju ogljičnega odtisa in energijske porabe v galerijah, muzejih in stavbah nepremične kulturne dediščine.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-20 10:19:18</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>166642</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 7.01</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.51938/9789612974633</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 221142019</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 215497731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
