Vizualni vidiki opismenjevanja v analognem kontekstuČerne Oven, Petra (Avtor) vizualna pismenostkaligrafijapisavatipografijaopismenjevanjeizobraževanjepisanje na rokoPričujoči prispevek je del širšega razmišljanja, ki preizprašuje vlogo oz. sposobnost uporabe telesa v komunikaciji v najosnovnejši funkciji vizualnega komuniciranja, pismenosti. Pojava opismenjevanja v zgodnji otroški dobi se loteva s stališča vizualnih komunikacij oziroma natančneje tipografije in kaligrafije. Konkretni prispevek je prvi del širše celote, ki v središče postavlja zgodovinske primere opismenjevanja na slovensko govorečih območjih prek vsebinske analize obstoječih didaktičnih gradiv različnih obdobij in sekundarnih virov s področja šolanja, na katerem so se otroci učili pisati. Opismenjevanje v 19. stoletju je temeljilo na kaligrafskih pisavah, navdihnjenih z nemškimi, italijanskimi ali češkimi vzorci. Raziskovanje metod, gradiv in pedagoških pristopov je bilo intenzivno in rezultate najdemo tudi v periodičnem strokovnem tisku. Šolske učbenike, ki so pogosto vključevali napotke za učitelje, so izdajali založniki ali tiskarji, ki jih je za to certificirala država. Najpozneje leta 1926 je bila predpisana pokončna rokopisna pisava, pozneje pa se je uveljavil model »šolske pisave«. Zvezki za učence so bili razdeljeni po stopnjah znanja in so se uporabljali vzporedno z berili, ki so ravno tako vsebovala modele črk za učenje branja in pisanja. Kljub vseprisotnosti rokopisne pisave skozi zgodovino se pedagoška stroka ni veliko ukvarjala z vizualnimi vidiki, strokovnjaki s področja likovne, vizualne, tipografske ali kaligrafske stroke pa so bili le izjemoma vključeni v procese razvoja metod opismenjevanja.20242025-01-20 09:58:32Neznano166639UDK: 003DOI: 10.51938/9789612974633COBISS_ID: 221112579OceCobissID: 215497731sl