Čas za čas in njegovo (ne)delovanjePredan, Barbara (Avtor) izredne podnebne razmerevzdrževanjeoblikovanjetrajnostni umikdenaturalizacijaBesedilo preizprašuje, kako delovati na način, ki prekinja ustaljeno. Kako prekiniti ustaljeno stanje, ki je – kot na to opozori Giorgio Agamben – pravzaprav povsem neustaljeno? Živimo namreč v času, ki se z mnoštvom izbir (navidezno) nenehno spreminja, medtem ko je generalizacija izjeme postala nekaj vsakdanjega, saj živimo v svetu izjemnega stanja. Živimo v svetu, kjer je začasnost izjemnosti postalo pravilo. Ali kot naš čas pronicljivo opiše Peter Klepec, živimo v času »permanentnih ultimatov, v družbah izrednih razmer«, v družbi »superizrednih stanj«. To stanje pa se manifestira v »razvoju«, katerega učinki so postopna denaturalizacija sveta. Skupaj s postopkom denaturalizacije se premo sorazmerno spreminja tudi naš odnos do narave. Kljub številnim obstoječim alternativam se zdi, da nismo sposobni več niti misliti, kaj šele udejanjiti dejanj, ki bi nam omogočila izstop iz dane krožnice našega oblastnega nasilja nad naravo. A prav to je za nas nujno. Da to izredno obremenjujoče stanje presežemo, bo namreč treba prekiniti s sedanjimi navidezno nespremenljivimi avtomatskimi procesi in procedurami. Potrebujemo dejanja, ki bodo uničila trenutni vzorec napovedi. Potrebujemo odgovor na vprašanje, kako v tej kontinuiteti izjemnega stanja, podrejenega kapitalu, sploh začeti misliti in vzpostavljati možnost delovanja, pri čemer pa ne smemo pozabiti na vse umetno okoli nas. Vse našteto je za stroko oblikovanja nujno, saj če do spremembe ne bo prišlo s strani same stroke, bodo v spreminjanje oblikovanja prisiljeni tisti, ki bodo preživeli cunami absurdnega izjemnega stanja produkcije stvari, v katerem bivamo danes.20242025-01-20 09:03:28Neznano166637UDK: 7.01DOI: 10.51938/9789612974633COBISS_ID: 221133827OceCobissID: 215497731sl