<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mimesis in umetnost v času nevromorfnih tehnologij</dc:title><dc:creator>Berlot Pompe,	Uršula	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>nevroznanost</dc:subject><dc:subject>nevromorfne tehnologije</dc:subject><dc:subject>mimesis</dc:subject><dc:subject>posnemanje</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:description>Sodobna odkritja v razvoju umetne inteligence se interdisciplinarno
povezujejo z odkritji v nevroznanosti, kibernetiki in biomimetiki. Temeljna
tendenca pri raziskovanju inteligentnih strojev temelji na posnemanju
možganskih procesov; gre torej za posebno obliko mimetičnih postopkov,
kjer tehnološko posnema organsko, torej naravno. Odkritje nevromorfnih
tehnologij (sinaptičnih čipov in umetnih nevronov) je kibernetičnim
možganom omogočilo visoko stopnjo plastičnosti, torej prilagodljivosti in
odzivnosti na hitre spremembe vnesenih podatkov ter njihovo obdelavo, ki je
bližje organizmu kot mehanizmu. Ločevanje med umetnim in naravnim, ki je
še pred desetletjem temeljilo na izpostavljanju razlik med umetnimi sistemi, ki
jih poganja programirana koda (determinizem), in živimi, čutečimi organizmi,
ki so epigenetsko odzivni na okolje, postaja vse bolj obsoletno.
V humanističnih znanostih, filozofiji, estetiki in umetnosti se porajajo
miselne tendence, ki poskušajo razumeti širši pomen integracije pametnih
strojev v procesih komunikacije, ustvarjalnosti in imaginacije na ravni družbe
ali posameznika, saj uporaba umetne inteligence sproža vidne spremembe
mentalnih procesov individuacije, kognicije, pomnjenja, razmišljanja in
doživljanja. Prispevek se opira na izbrane filozofske premise o tehnološkem
(Malabou, Stiegler) ter razmišlja o vidikih nove tehnološke mimetičnosti v
razmerju do tradicionalnih pojmov pasivnega mimesisa in imitacije, razlik
med kopijo in originalom, modelom in simulacijo. Koncept mimesisa v luči
sodobnih nevroznanstvenih konceptov možganske plastičnosti in zrcalnih
nevronov (fiziološke podlage posnemanja, empatije in sočutja) z aplikacijami
v domeni kibernetike in nevrotehnologij pridobiva nove pomene, saj poraja
vprašanja o vlogi posnemanja, imaginacije in ustvarjalnosti v procesih
konstitucije zavesti in sebstva tudi pri inteligentnih strojih.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-20 08:34:26</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>166636</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 7.01</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.51938/9789612974633</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 220247811</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 215497731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
