Učinki krioterapije na parametre okrevanja po aerobni vadbi pri zdravih odraslih - sistematični pregled literatureTovernić, Mia (Avtor) Potočnik, Nejka (Mentor) Kacin, Alan (Recenzent) magistrska delafizioterapijaaerobna vadbakrioterapijaokrevanjetekUvod: Krioterapija je terapija z ohlajanjem, ki jo uporabljamo za pospeševanje okrevanja po telesnem naporu. Najpogosteje se uporablja pri športni rehabilitaciji, vendar pa so podatki o uporabi krioterapije za hitrejše okrevanje po aerobni vadbi nasprotujoči si. Cilj tega sistematičnega pregleda literature je bil analizirati rezultate randomiziranih ali nerandomiziranih kontroliranih študij o učinkovitosti krioterapije pri okrevanju zdravih odraslih po aerobni vadbi. Metode dela: To magistrsko delo je sistematičen pregled izsledkov randomiziranih kontroliranih preizkusov ali nerandomiziranih kontroliranih preizkusov, objavljenih v recenziranih revijah po letu 2011. Vire smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed, CINAHL in PEDro. Rezultati: Vključitvena merila je izpolnilo 13 študij, objavljenih med letoma 2011 in 2023. Vključene študije so merile subjektivne, objektivne ali kombinacijo obeh vrst parametrov okrevanja. Preučevanih je bilo 18 parametrov okrevanja, od katerih so bila 3 subjektivna in 15 objektivnih. Identificiranih je bilo 8 različnih vrst krioterapije, in sicer: tuš s hladno vodo, potopitev v hladno vodo, krioterapija celega telesa, krio-telovniki, fazno spremenljivi material, zaužitje ledene brozge, hladilni trakovi in hladilna enota za roke. Učinke so merili po aerobni vadbi pri populacijah tekačev, treniranih kolesarjih, nogometaših ter gasilcih. Učinki so bili pretežno koristni za telesno temperaturo, frekvenco srčnega utripa (fSU) in zapoznelo bolečino v mišicah. Krio-telovniki in potopitev v hladno vodo sta povzročila klinično značilno znižanje temperature kože v mirovanju (p < 0.01). Zaužitje ledene brozge je značilno spodbudilo okrevanje temperature jedra in kože (p < 0.05). Vrednosti temperature jedra so tudi bile bistveno nižje pri uporabi fazno spremenljivega material. fSU se je značilo hitreje zmanjšala s tuširanjem s hladno vodo v prvi 30-minutni časovni točki okrevanja (p < 0.01). Hladilni trakovi so značilno zmanjšali fSU med okrevanjem (p < 0.05). Ob uporabi fazno spremenljivega materiala je fSU bila značilno nižja pri 10 in 20 min ohlajanja (p < 0.001). Pri krioterapiji celega telesa se je zapoznela bolečina v mišicah zmanjšala po prvi seji krioterapije celega telesa po 1 uri. Ob uporabi potopitve v hladno vodo in krioterapije celega telesa, povečana bolečina je bila prisotna v vseh skupinah od izhodišča do 24 ur, vendar pa dlje časa s placebo skupino, in sicer do 48 ur. Rezultati ostajajo nasprotujoči si za ravni c-reaktivnega proteina, kreatin kinazo v krvi in za mišično zmogljivost. Potrebno je podrobneje preučiti spremembe označevalcev vnetja, in sicer faktorja tumorske nekroze alfa, interlevkina-6, interlevkina-10, interlevkina-1r alfa in interlevkina beta, saj podatki zanje niso bili statistično pomembni. Razprava in zaključek: V populaciji zdravih odraslih tehnike krioterapije ostajajo varna metoda okrevanja. Na splošno lahko služi kot pomembna metoda okrevanja za izboljšanje hitrosti vrnitve v šport. Kljub temu so potrebne nadaljnje raziskave z večjimi vzorci in ob upoštevanju ženske populacije.[M. Tovernić]20242025-01-19 07:45:46Magistrsko delo/naloga166635UDK: 615.8VisID: 145847COBISS_ID: 222990851sl