Optimizacija delovanja visokovodnega zadrževalnika – študija primera poplavne zaščite mesta Železniki z visokovodnim zadrževalnikom "Pod Sušo"Mlakar, Igor (Avtor) Knapič, Matjaž (Avtor) Rak, Gašper (Avtor) poplavna nevarnostomilitveni ukrepivisokovodni zadrževalnikobratovalna navodilaocena poplavne škodeVisokovodni zadrževalniki so eden najučinkovitejših protipoplavnih ukrepov, v načrtovanje katerih je ob izboljšanju poplavne varnosti možno vključiti tudi okoljske cilje za izboljšanje ekološkega stanja vodnih teles in obvodnega prostora. Zaradi dolgotrajnih postopkov načrtovanja in usklajevanja projektnih rešitev z zahtevami pristojnih deležnikov in mnenjedajalcev prihaja v tem času zaradi novih visokovodnih dogodkov in njihovih analiz do spremenjenih projektnih pretokov, kar zahteva spreminjanje in prilagajanje rešitev oziroma delovanje objektov. Članek na primeru zadrževalnika Pod Sušo nad Železniki predstavlja rezultate raziskave, katere cilj je bila optimizacija delovanja zaradi novih hidroloških izhodišč, ki izkazujejo bistveno višje vrednosti pretokov konic visokovodnih valov nad Q100, kot so bile uporabljene v prejšnjih fazah načrtovanja. Predstavljen je model, ki je bil uporabljen za simulacije različnih pristopov obratovanja pri visokovodnih dogodkih do pretokov s 500-letno povratno dobo. Ocena posledic posameznega načina obratovanja pri različnih povratnih dobah visokovodnih dogodkov je bila analizirana z uporabo polnega 2D hidravličnega modela dolvodnega območja, pri čimer je bila na podlagi globin poplavnih vod in rabe tal ocenjena škoda za posamezni obravnavani scenarij. Rezultati kažejo, da je mogoče s predlaganim obratovanjem zadrževalnika doseči ugodnejši vpliv na poplavne razmere dolvodno in zmanjšanje gmotne škode.20252025-01-16 09:27:19Članek v reviji166517UDK: 502/504:627(497.4Železniki)(078.7)ISSN pri članku: 1581-0267DOI: 10.15292/acta.hydro.2024.05COBISS_ID: 222466051sl