<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Merilnik faznega šuma z elektrooptičnim kasnilnim vodom</dc:title><dc:creator>Lavrič,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batagelj,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>fazni šum</dc:subject><dc:subject>merjenje faznega šuma</dc:subject><dc:subject>postopek s kasnilnim vodom</dc:subject><dc:subject>elektrooptični kasnilni vod</dc:subject><dc:subject>barvna razpršitev</dc:subject><dc:subject>samodejno umerjanje</dc:subject><dc:subject>valovnodolžinsko uglaševanje</dc:subject><dc:description>Fazni šum predstavlja glavno omejitev zmogljivosti sodobnih elektronskih sistemov. Pri nadgradnji in načrtovanju novih sistemov je zato vrednotenje faznega šuma nuja. Merjenje faznega šuma pa sodi med zahtevnejše naloge elektroinženirja.  Ustaljeni postopki merjenja se zanašajo na visokokakovostne reference. Na drugi strani postopek s kasnilnim vodom omogoča meritev faznega šuma brez uporabe reference, vendar za ceno manjše pasovne širine šuma in zahtevnejšega umerjanja.
Razvoj optičnega vlakna in hitre optoelektronike je povzročil vznik novega področja imenovanega mikrovalnova fotonika. Z njo je ponovno pozornost dobil postopek za merjenje faznega šuma s kasnilnim vodom. 
Tudi predmet te doktorske disertacije je merilnik faznega šuma izveden s tehnikami mikrovalovne fotonike.
Merilniki izdelani v sklopu doktorske disertacije uporabljajo elektrooptični kasnilni vod, izveden kot optična zveza, ki kot prenosni vod uporablja optično vlakno. Disertacija pa je razdeljena v dva dela. V prvem delu je poudarek na samodejnem umerjanju merilnika. Za pravilno delovanje mora biti zagotovljena kvadratura na vhodu mešalnika, za pravilen odčitek faznega šuma pa je potrebno še natančno poznavanje faktorja mešalnika in frekvenčnega odziva FFT analizatorja. Nove rešitve so izvedene z električnim nastavljivim faznim sukalnikom in pripadajočim kontrolnim vezjem, fazno modulacijo s kalibracijskim tonom in umerjanjem z znanim spektrom šuma.
V drugem delu sta predstavljeni dve izvedbi novega pristopa k zagotavljanju kvadrature na mešalniku in s tem pravilnega režima obratovanja merilnika. Nov pristop izkorišča barvno razpršitev vlakna, ki je posledica frekvenčne odvisnosti lomnega količnika stekla. To omogoča natančno uglaševanje zakasnitve preko spreminjanja valovne dolžine laserja. Dosežen fazni zasuk potreben za nastavljanje kvadrature je sorazmeren frekvenci merjenca. Merilnik z enim samim vlaknom potrebuje vlakno z visokim koeficientom barvne razpršitve, ki je dostopno v obliki kompenzacijskih modulov za odpravljanje učinkov barvne razpršitve v telekomunikacijskih zvezah. Omejitve zaradi potrebe po namenskem vlaknu so odpravljene v izvedbi merilnika z dvema vlaknoma različnih koeficientov barvne razpršitve, kjer razlika razpršitev določa nastavljivost zakasnitve. Takšna izvedba omogoča uporabo standardnih telekomunikacijskih vlaken, ki so cenovno dostopna in medsebojno združljiva. Nastavljanje kvadrature v optiki znatno poveča uporabno frekvenčno območje merjencev.
Merilniki načrtovani in izdelani v sklopu doktorske disertacije so cenovno dostopni, saj uporabljajo gradnike, ki se uporabljajo v telekomunikacijskih opremi, enostavni za rokovanje, saj imajo vgrajene samodejne postopke umerjanja, in dovolj robustni, da so primerni tudi za uporabo izven laboratorijskega okolja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-15 13:05:01</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166499</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 59906</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 224586243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
