Soočanje šolskih strokovnih delavk s posledicami pandemije covida-19 na duševnem zdravju otrok na gorenjskih osnovnih šolahLegat, Tjaša (Avtor) Gril, Alenka (Mentor) Kodele, Tadeja (Komentor) duševno zdravješolska svetovalna službaučiteljicepandemija covida-19pomoč in podporaVečina izobraževalnih ustanov po svetu je marca 2020 z namenom preprečitve širjenja bolezni covida-19 prepovedala pouk v živo in ga nadomestila z učenjem in poučevanjem na daljavo, kar je vplivalo tudi na duševno zdravje otrok. Kar nekaj otrok je z zaprtjem šol izgubilo pomembno podporo s strani odraslih in/ali vrstnikov ter druge varovalne dejavnike, ki so jim omogočali zdrav razvoj. Otroci so se v šolo vračali z izgubo motivacije, čustvenimi stiskami, depresijo, anksioznostjo in težavami na socialnem področju. Namen moje raziskave je bil raziskati, ali v osnovnih šolah še zaznavajo posledice pandemije covida-19 ter kako se s tem soočajo šolske svetovalne delavke in učiteljice. Na podlagi raziskovalnega problema sem izvedla kvalitativno raziskavo, za pridobivanje podatkov pa sem izvedla deset intervjujev (pet s šolskimi svetovalnimi delavkami in pet z učiteljicami) na gorenjskih osnovnih šolah. Merski instrument, ki sem ga pri tem uporabila, so bile smernice za delno strukturiran intervju. Pridobljene podatke sem analizirala po metodi kvalitativne analize z odprtim in osnim kodiranjem. Ugotovila sem, da šolske svetovalne delavke še vedno občutijo posledice na duševnem zdravju otrok, medtem ko učiteljice konkretnih težav na duševnem zdravju trenutno, v letu 2024, ne zaznavajo več, zaznavajo pa težave na drugih področjih (učnem, socialnem in gibalnem področju). Večinoma strategij dela po pandemiji covida-19 sogovornice niso spreminjale, prav tako so na ravni šole pri blaženju posledic pandemije covida-19 sledile smernicam vlade in ministrstva. Kot pozitivne posledice pandemije covida-19 sogovornice izpostavijo boljšo digitalno spretnost vseh. S sodelovanjem s starši in zunanjimi organizacijami pa imajo različne izkušnje, tako pozitivne kot negativne. Sogovornice bi za boljše soočanje s težavami v duševnem zdravju otrok potrebovale predvsem spremembe na sistemski ravni, kot je npr. boljša dostopnost do strokovne pomoči. Prav tako si sogovornice želijo tudi več znanja za spoprijemanje s težavami v duševnem zdravju otrok.[T. Legat]20242025-01-14 09:00:29Magistrsko delo/naloga166471UDK: 364-784:373.3VisID: 49544COBISS_ID: 241050371sl