Vprašanje izbire v jezikoslovjuVitez, Primož (Avtor) izbirajezikoslovecepistemologijasaussurjanski paradoksznanstvena etikaJezikoslovec je v svoji težnji, da se uveljavi kot znanstveni subjekt in objektivno opisuje jezik kot predmet zunaj njega samega, v specifičnem spoznavnem položaju, ker prebiva v svojem znanstvenem predmetu in je torej načeloma nemogoče, da bi izvršil nalogo, ki si jo zastavlja. V parafrazi Saussurjevega paradoksa, kakor ga je izpeljal W. Labov, je mogoče paradoks jezikoslovca obrniti takole: "jezikovna dejstva opazuje jezikoslovec kot oseba, pri čemer pa ta obstaja zgolj kot nosilec osebnih spoznavnih izkušenj, ki na jezikovnih dejstvih temeljijo." To pomeni, da je jezikoslovec kot opazovalec jezika nujno dejaven znotraj opazovanega predmeta. In še drugače: ko jezikoslovec opisuje jezik % brez možnosti, da bi iz njega izstopil - v njem (tudi takrat, ko interpretira jezikovno rabo drugih) pušča sled svoje jezikovne individualnosti, se pravi intimne občutljivosti, ki se ji v nobenem primeru ne more izogniti. Njegova verodostojnost je v celoti odvisna od etične drže, ki jo bo zavzel v odnosu do svojega raziskovalnega dela.20152025-01-13 15:30:28Neznano166462UDK: 81-051:174COBISS_ID: 59006050OceCobissID: 281920512sl