<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv prehrane presušenih krav na zdravje in prirejo mleka</dc:title><dc:creator>Jamšek,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podpečan,	Ožbalt	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ježek,	Jožica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>govedoreja</dc:subject><dc:subject>krave molznice</dc:subject><dc:subject>prehrana živali</dc:subject><dc:subject>presušitev</dc:subject><dc:subject>zdravje živali</dc:subject><dc:subject>prireja mleka</dc:subject><dc:description>Ustrezna prehrana in ravnanje v obdobju presušitve imata velik vpliv na zdravje in prirejo mleka krav molznic. Obdobje presušitve je namenjeno obnovi mlečne žleze in njeni pripravi na sintezo mleka v naslednji laktaciji. Namen raziskave je bil analizirati prehrano in postopke presuševanja krav na petih slovenskih kmetijah, ki dosegajo visoko mlečnost ter jih primerjati s priporočili Nutrient requirements of dairy cattle (2021). Izvedli smo strukturirane intervjuje z rejci in zbrali podatke o sestavi obrokov in metodah presuševanja krav. Ocenili smo telesno kondicijo presušenih krav in zbrali podatke o prireji in sestavi mleka v prvih 42 dneh po telitvi ter pojavu bolezni. Rezultati so pokazali, da obroki za presušene krave pogosto niso sestavljeni v skladu s priporočili Nutrient requirements of dairy cattle (2021) glede rudninskih snovi in vitaminov, še posebej glede vitamina E. Le ena kmetija je bila blizu priporočil za večino hranil. Ugotovili smo, da je bila povprečna telesna kondicija presušenih krav nekoliko višja od priporočil iz literature. Mlečnost je bila primerljiva, vsebnost maščob in beljakovin v prvem delu laktacije pa je bila višja od podatkov iz literature. Pogostost ketoze je bila v povprečju nekoliko višja, medtem ko se je mastitis na obravnavanih kmetijah pojavil manjkrat kot so poročali drugi avtorji. Hipokalcemija in dislokacija siriščnika pa sta imeli zelo podobno pogostost v primerjavi z navedbami v literaturi. Predlagan protokol ravnanja s presušenimi kravami vključuje manjšo frekvenco molže in restriktivno krmljenje v desetih dneh pred zadnjo molžo. Po zadnji molži se glede na število somatskih celic odločimo za uporabo protimikrobnih zdravil, vsem kravam pa vstavimo sintetične čepke v seskov kanal.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-09 07:15:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166366</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 255900</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 221829635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
