<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava pojavnosti pljučnice, povezane z ventilatorjem, med integriranim nadzorom napihnjenosti zračnega mešička na mehanskem ventilatorju in ročnim preverjanjem z manometrom</dc:title><dc:creator>Mahmutović,	Alen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gradišek,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fileković Ribarič,	Suada	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pađen,	Ljubiša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pintar,	Tadeja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>pljučnica</dc:subject><dc:subject>mehanska ventilacija</dc:subject><dc:subject>dihalna cevka</dc:subject><dc:subject>sveženj ukrepov za preprečevanje pojavnosti pljučnice</dc:subject><dc:subject>povezane z ventilatorjem</dc:subject><dc:description>Uvod: Pljučnica, povezana z ventilatorjem (angl. Ventilator-associated pneumonia – VAP), je vrsta pljučnice pri umetno predihavanem pacientu in se praviloma pojavlja v enoti intenzivne terapije. VAP lahko do neke mere preprečimo s pomočjo t. i. svežnja ukrepov, med katere spada tudi vzdrževanje primerne napihnjenosti zračnega mešička dihalne cevke, s katerim zmanjšamo možnost mikroaspiracije ustno-žrelne in/ali želodčne vsebine v dihalne poti. Namen: Namen magistrskega dela je preveriti, ali integriran nadzor zračnega mešička prispeva k zmanjšanju pojavnosti VAP v primerjavi z metodo ročnega nadzora napihnjenosti zračnega mešička. Metode dela: V empiričnem delu smo med 
1. decembrom 2021 in 7. januarjem 2024 izvedli prospektivno kohortno raziskavo na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Vključeni so bili nezavestni pacienti po politravmi ali izolirani hudi poškodbi glave z vstavljeno dihalno cevko, ki so imeli uvedeno profilaktično protimikrobno zdravilo. Preiskovance smo uvrstili bodisi v skupino z manualnim bodisi v skupino z integriranim nadzorom zračnega mešička s po 20 pacienti glede na vrsto razpoložljivega mehanskega ventilatorja ob sprejemu. Razvoj pljučnice smo ugotavljali s spremljanjem klinične slike ter laboratorijskih, mikrobioloških in radioloških izvidov. VAP smo ovrednotili s pomočjo ocenjevalne lestvice CPIS (angl. Clinical pulmonary infection score – klinična ocena pljučne okužbe), s katero v kliničnem okolju ocenjujemo prisotnost pljučnice, povezane z ventilatorjem. Rezultati: Integriran nadzor tlaka v zračnem mešičku je v primerjavi z ročno manometrijo povezan z značilno manjšo pojavnostjo VAP (p &lt; 0,012). Delež pojavnosti VAP je bil v skupini z ročno manometrijo 65 %, v skupini z integriranim nadzorom pa 25 %. Povprečne vrednosti tlaka v zračnem mešičku so bile značilno večje v skupini z neprekinjenim nadzorom tlaka v zračnem mešičku (p &lt; 0,001). Povprečna vrednost zračnega mešička pri ročni manometriji je znašala 19,6 cm H2O, v skupini z integriranim nadzorom pa 23,0 cm H2O. Razprava in zaključek: Integriran nadzor zračnega mešička statistično pomembno zniža obet pojavnosti VAP in tako zmanjša rabo protimikrobnih sredstev, pripomore k boljšemu izidu in zmanjšanju stroškov zdravljenja. Integriran nadzor v kombinaciji s subglotično sukcijo ima dopolnilno vlogo pri preprečevanju nastanka VAP. Rezultati opravljenega raziskovalnega dela lahko služijo kot temelj za strokovno odločitev pri izbiri mehanskih ventilatorjev v enoti intenzivne terapije.</dc:description><dc:publisher>[A. Mahmutović]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-08 07:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166341</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 145829</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 221274371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
