Teološke kreposti vere, upanja in ljubezni kot temelj človeškosti v odnosu do transhumanizmaTrontelj, Nik (Avtor) veraupanjeljubezentranshumanizemkiborghumanoidni robotmedosebni odnosiV prispevku iščemo odgovor na temeljno vprašanje: kdo je človek v odnosu do transhumanizma v njegovih različnih implikacijah (npr. kiborg in humanoidni robot). Sledimo krščanski antropologiji, ki človeka v temelju predstavlja kot telesno in duhovno bitje – tj. v njegovi naravni in relacijski razsežnosti v odnosu do Boga, ki človeka vzpostavlja kot osebo. Človekovo istovetnost bistveno opredeljuje sposobnost življenja po teoloških krepostih vere, upanja in ljubezni, kar ga ločuje od transhumanističnih bitij – kljub njihovi morebitni telesni in miselni superiornosti. Človek hrepeni po polnosti življenja, ki jo dosega le v odnosu, ne v okviru izboljšanja naravnih zmogljivosti. Na podlagi razmisleka ugotavljamo, da pri kvalitativnem vzporejanju transhumanistične podobe človeka s krščanskim naukom o človeku obstajajo resna neskladja. V tem hipu ni znano, da bi katero od umetno inteligentnih bitij dosegalo kriterije osebe s krščanskega vidika.20242024-12-30 11:33:16Članek v reviji166270UDK: 27-423.79:165.7:004.8ISSN pri članku: 0006-5722DOI: 10.34291/BV2024/04/TronteljCOBISS_ID: 220622083sl