Pogled Katoliške Cerkve na razvoj in uporabo umetne inteligenceGlobokar, Roman (Avtor) umetna inteligencadostojanstvo človeške osebevesoljno bratstvotrajnostni razvojkritično presojanjekrepostiKrščanska etika s svojimi antropološkimi in teološkimi predpostavkami vstopa v širšo razpravo o etičnih dilemah umetne inteligence. Članek predstavi vsebino treh uradnih dokumentov Katoliške Cerkve o umetni inteligenci, in sicer „Rimskega poziva za etiko umetne inteligence“ iz leta 2020 in dveh poslanic papeža Frančiška iz leta 2024. Vsebino dokumentov osvetli skozi tri kriterije, ki opredeljujejo specifičen pomen krščanske vere za etiko: integracijo, spodbudo in kritično presojo. Ugotavlja, da so besedila namenjena vsem ljudem, ne samo katoličanom, in da integrirajo najsodobnejša spoznanja in etične razprave glede razvoja in uporabe umetne inteligence. Na podlagi biblične antropologije spodbuja razvoj, ki bo zagotavljal spoštovanje dostojanstva vsake človeške osebe, enakopravnost vseh ljudi v družbi, večjo globalno pravičnost in medsebojno povezanost človeštva ter spoštovanje naravnega okolja. Kot posebno merilo etičnosti dokumenti navajajo pozornost do ubogih in ranljivejših članov družbe. Vera v Boga Stvarnika preprečuje absolutizacijo pridobitev človeškega uma in omogoča kritično presojo umetne inteligence. Članek, v sozvočju z dokumenti Katoliške Cerkve, spodbuja k oblikovanju etičnih smernic za razvoj in uporabo umetne inteligence. Vendar je avtor članka prepričan, da zgolj pravila ne bodo dovolj, zato poudarja prizadevanje za oblikovanje temeljnih etičnih drž, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja. Na podlagi vsebine družbenega nauka Cerkve predstavi osem kreposti za etično usmerjanje nadaljnjega razvoja umetne inteligence.20242024-12-30 11:32:44Članek v reviji166269UDK: 272:004.89:17ISSN pri članku: 0006-5722DOI: 10.34291/BV2024/04/GlobokarCOBISS_ID: 220618499sl