<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki kratkotrajne izpostavitve naravnemu okolju na psihološko zdravje in blagostanje</dc:title><dc:creator>Križman,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repovš,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zager Kocjan,	Gaja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>narava</dc:subject><dc:subject>gozdna kopel</dc:subject><dc:subject>povezanost z naravo</dc:subject><dc:subject>blagostanje</dc:subject><dc:subject>čuječnost</dc:subject><dc:description>Krepitev duševnega zdravja je vse bolj pomembna vsebina našega vsakdana, kar je odgovor na visoko prevalentnost duševnih stisk ter pomanjkanje dostopnih načinov zdravljenja. Naravno okolje je vir psihičnega in telesnega blagostanja, ena najbolj dostopnih oblik zdravljenja z naravo pa je gozdna kopel, pri kateri se ‘potopimo’ v naravo in sprejemamo njene dejavnike skozi vsa čutila. V okviru naloge smo raziskovali vpliv naravnega okolja na psihično blagostanje, raziskavo pa smo izvedli v dveh delih. V prvem, v katerem je sodelovalo 145 udeležencev, smo preverjali povezanost med izpostavljenostjo naravi, psihičnim blagostanjem (merjenim z Vprašalnikom duševnega zdravja - MHC-SF; Keyes, 2002) in povezanostjo z naravo (merjeno z Lestvico povezanosti z naravo - NR-21; Nisbet idr., 2009). Rezultati so pokazali, da se izpostavljenost naravi pozitivno povezuje s povezanostjo z naravo, ta pa se zmerno povezuje s psihičnim blagostanjem. Predvidevamo, da morda subjektivni občutek povezanosti z naravo mediira odnos med objektivnimi pokazatelji izpostavljenosti naravi in psihičnim blagostanjem. V drugem, eksperimentalnem delu, je sodelovalo 41 udeležencev. Njihova naloga je bila samostojno izvesti štiri sprehode, dva v naravnem in dva v urbanem okolju, pri čemer je drugi sprehod v vsakem okolju vključeval vaje čuječnosti. Med sprehodom smo beležili temperaturo, srčni utrip in prevodnost kože udeležencev, pred in po sprehodu smo ocenili doživljanje stresa in čustvovanje. Ocenili smo tudi dispozicijsko povezanost z naravo in čuječnost udeležencev. Rezultati so pokazali, da je imelo naravno okolje v primerjavi z urbanim pomembno večje učinke na povečanje prijetnega čustvovanja. Sprehoda s čuječnostjo sta vplivala na znižanje neprijetnega čustvovanja in doživljanja stresa. Povezanost z naravo in čuječnost kot dispoziciji sta s posameznimi vidiki doprinesli k blagodejnim učinkom sprehodov, potrebno pa je nadaljnje raziskovanje na večjem vzorcu. Iz analize poročil udeležencev je bilo razvidno, da so dejavniki naravnega okolja bolj restorativni kot dejavniki urbanega okolja, njihov specifičen vpliv pa bi bilo pomembno raziskovati tudi v prihodnje. Opazili smo, da narava vpliva na krepitev prijetnih čustev, medtem ko izpostavljenost s čuječnostjo uravnava doživljanje stresa in neprijetnih čustev. Ugotovitve podpirajo možnost uporabe gozdne kopeli kot pristopa zdravljenja, ki celostno naslavlja zdravje in blagostanje posameznika ter osvetljuje potrebo po ciljnem raziskovanju uporabe gozdne kopeli v ta namen.</dc:description><dc:publisher>[K. Križman]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-30 08:30:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166238</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9:615.85:630*1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 579530</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 225405955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
