<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Esterina molitev pred srečanjem s kraljem (Est 4,17a-17h in 17i-17z)</dc:title><dc:creator>Večko,	Snežna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Bog</dc:subject><dc:subject>Izrael</dc:subject><dc:subject>nevarnost</dc:subject><dc:subject>krivda</dc:subject><dc:subject>kazen</dc:subject><dc:subject>priznanje</dc:subject><dc:subject>kesanje</dc:subject><dc:subject>usmiljenje</dc:subject><dc:subject>rešitev</dc:subject><dc:description>Prispevek predstavi spokorne molitve, ki so se kot literarna vrsta uveljavile po kumranskih odkritjih in intenzivnem preučevanju številnih molitev iz teh najdb. Za spokorne molitve je značilno, da ne sprašujejo Boga, zakaj je ljudstvu poslal nesrečo, temveč priznavajo svojo lastno krivdo zanjo. Nastale so v času izgnanstva in po njem. Esterina molitev v grški verziji Esterine knjige je ena izmed njih. Moli jo kraljica Estera, preden gre po opravljenih spokornih dejanjih perzijskega kralja prosit, da odvrne od njenega ljudstva že razglašeno smrtno obsodbo. Estero njen prihod pred kralja, ne da bi bila poklicana, postavlja v smrtno nevarnost. Zato je njena molitev splet čaščenja Boga, priznanja Izraelove krivde, nevarnosti, v kateri je skupaj s svojim ljudstvom, ter prošnje za rešitev nje same in ljudstva. Bog je njeno molitev uslišal.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-24 10:30:35</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>166197</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-243.57-534.3</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 2335-4127</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.34291/Edinost/79/02/Vecko</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 220327427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
