<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Perspektive nekdanje povirske šole</dc:title><dc:creator>Jurančič,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kerec,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Obalno-kraška regija</dc:subject><dc:subject>šolstvo v 20. stoletju</dc:subject><dc:subject>Povir</dc:subject><dc:subject>podružnična šola</dc:subject><dc:subject>ohranitev podružnične šole</dc:subject><dc:description>V vasi Povir v bližini Sežane že vse od zaprtja leta 1991 sameva zgradba podružnične šole, ki je bila nekdaj srce kraja in hram učenosti za številne Povirce in vaščane okoliških vasi. Šola, zgrajena leta 1902, in z njo povezani ljudje so preživeli nekatera najbolj turobna leta človeške zgodovine, sedaj pa stavbi grozi dokončen propad zaradi let zanemarjanja. V magistrskem delu smo se osredotočili na projekcijo oz. vizijo lokalnega prebivalstva in preko anketiranja prišli do odgovorov, ki so osvetlili prihodnost povirske šole – tj., ali si lokalno prebivalstvo želi njene ohranitve in  ponovnega odprtja za pedagoške oz. druge namene ali ne. Poleg tega so bili naši cilji ugotoviti, koliko otrok od 1. do 5. razreda iz nekdanjega povirskega šolskega okoliša obiskuje bližnjo matično šolo v šolskem letu 2022/23, ali bi omenjeni učenci želeli obiskovati povirsko šolo, če bi ta ponovno odprla vrata in ali bi ponovno odprtje podružnične šole v Povirju razbremenilo matično osnovno šolo, ki jo v zadnjih letih pesti porast števila učencev in posledično prostorska stiska. Hkrati smo preko ustnih pričanj in analize dokumentov primerjali šolstvo v Povirju med obdobji od italijanske oblasti do osamosvojitve Slovenije in kako so družbene vrednote, norme in prepričanja posameznega obdobja vplivali na šolski proces. 
V teoretičnem delu smo predstavili Povir, ga umestili v širšo okolico in opisali glavne kulturne točke v kraju in njegovi bližini. Nato smo se osredotočili na začetke šolanja v vasi in kako je šolstvo v Povirju delovalo in se razvijalo v času Avstrijskega cesarstva, Avstro-Ogrske, Kraljevine Italije, nemške okupacije, Zavezniške vojaške uprave in Jugoslavije, ob razpadu katere je šola tudi zaprla vrata. Prav tako smo opisali izvenšolsko življenje različnih generacij povirskih učencev. Pri tem smo se naslonili tudi na šolsko dokumentacijo, fotografije, materialne vire in ustna pričevanja nekdanjih učencev povirske šole. Nadalje smo opisali, kaj se je z zgradbo šole in njeno okolico dogajalo v letih od zaprtja do sedanjega časa. Nazadnje smo predstavili zaton slovenskih podružničnih šol v času Jugoslavije in samostojne Slovenije ter kakšen pomen nosi ohranjanje manjših šol v vaškem okolju.</dc:description><dc:publisher>J. Jurančič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-22 08:30:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166172</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 182649</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 221088515</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
