<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena dejavnikov trajnostne naravnanosti članic Univerze v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Štular,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benčina,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>dejavniki</dc:subject><dc:subject>Univerza v Ljubljani</dc:subject><dc:subject>članice</dc:subject><dc:subject>trajnostna naravnanost</dc:subject><dc:subject>skrb za okolje</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:description>Spremembe okoljskih in družbenih izzivov zahtevajo prehod na trajnostne pristope tudi v izobraževalnih institucijah. Magistrsko delo obravnava vpliv dejavnikov na trajnostno naravnanost visokošolskih zavodov. Analizira vpliv dejavnikov osebnih trajnostnih prepričanj in dejavnikov trajnostne naravnanosti članice na vključevanje zaposlenih v trajnostne dejavnosti članic Univerze v Ljubljani.
Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji in uporabi anketnega vprašalnika. Statistične metode, ki so bile uporabljene, vključujejo deskriptivno statistiko za osnovno analizo podatkov, faktorsko analizo za preverjanje ustreznosti konceptualnega modela, linearno regresijo za analizo povezav med spremenljivkami ter ANOVA test za primerjavo med različnimi skupinami. Rezultati raziskave kažejo pozitivno trajnostno naravnanost članic, ki se najbolj izraža skozi spodbujanje k strpnosti, recikliranje odpadkov, strmenju k družbeni blaginji in varčevanju z energijo in viri na eni strani ter s promocijo trajnostnih raziskav, vključevanjem trajnosti v študijske programe in spodbujanjem sodelovanja z drugimi univerzami na drugi strani. Dejavniki trajnostne naravnanosti na članicah vplivajo na sodelovanje zaposlenih v trajnostnih dejavnostih znotraj članice. Raziskava identificira sodelovanje zaposlenih pri trajnostnih aktivnostih, sodelovanje članic s podjetji na področju trajnosti ter spodbujanje trajnostnih oblik prevoza na delo kot področja, kjer so potrebne izboljšave. Ocena dejavnikov trajnostne naravnanosti med članicami razkriva razlike v pristopih k spodbujanju trajnosti, hkrati pa kaže visoka osebna trajnostna prepričanja zaposlenih na vseh članicah.
Delo k stroki prispeva z zasnovanim konceptualnim modelom za oceno dejavnikov trajnostne naravnanosti in predstavlja potencialno vodilo za analizo tudi na drugih slovenskih visokošolskih zavodih. Ugotovitve dopolnjujejo teorijo v kontekstu slovenskega visokošolskega prostora in ponujajo priporočila za vzpostavitev učinkovitega načina merjenja trajnostne naravnanosti visokošolskih zavodov.</dc:description><dc:publisher>[T. Štular]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-20 12:30:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166123</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 378.4(497.451.1):502.131.1</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18708</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 220378627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
