<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Farmakološki pregled registriranih zdravil v Republiki Sloveniji z vidika dopinga glede na Listo prepovedanih snovi in postopkov v športu</dc:title><dc:creator>Strmšnik,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žiberna,	Lovro	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>doping</dc:subject><dc:subject>zdravila</dc:subject><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>Lista prepovedanih snovi in postopkov</dc:subject><dc:subject>terapevtska izjema</dc:subject><dc:description>Doping v športu je definiran kot kršitev protidopinških pravil, katerih cilj je zagotavljanje poštenega in enakopravnega tekmovanja, varovanje zdravja športnikov ter ohranjanje integritete športa. Do dopinga ne pride samo v primeru namerne uporabe prepovedane snovi ali prepovedane metode, temveč lahko tudi zaradi nenamernega vnosa, pogosto kot posledica nepoznavanja farmakološke sestave zdravil. Številne prepovedane snovi se nahajajo v zdravilih, ki so bila ali so registrirana v Republiki Sloveniji, kar predstavlja tveganje za nenamerni vnos teh snovi z zdravili v telo. V tem kontekstu se kaže potreba po analizi registriranih zdravil v Republiki Sloveniji z vidika njihove skladnosti z Listo prepovedanih snovi in postopkov (LPSP), ki jo izdaja Svetovna protidopinška agencija (WADA). Športniki, ki zaradi zdravstvenih razlogov potrebujejo zdravila, ki vsebujejo učinkovine s seznama LPSP, morajo pridobiti terapevtsko izjemo. Ob neupoštevanju pravil ali neznanju so športniki izpostavljeni tveganju kršitve protidopinških pravil, kar lahko vodi do sankcij, kot so prepoved nastopanja, odvzem doseženih rezultatov in finančne kazni. Pomembno vlogo pri zmanjšanju tveganja za nenamerni doping ima ustrezno ozaveščanje in izobraževanje športnikov in tudi zdravstvenih delavcev.
V naši magistrski nalogi smo analizirali pojavnost prepovedanih zdravilnih učinkovin in zdravil v Republiki Sloveniji. Podatke smo pridobili iz Centralne baze zdravil (CBZ) in jih v izvoženi XML datoteki uredili ter pripravili za nadaljnjo obdelavo. Opredelili in razvrstili smo jih po farmakoloških skupinah, ki so na LPSP, ter identificirana prepovedana zdravila in zdravilne učinkovine tudi razvrstili glede na anatomsko-terapevtsko-kemijsko (ATC) klasifikacijo. Posebno pozornost smo namenili analizi pogostosti posameznih zdravilnih učinkovin v zdravilih, njihovi porazdelitvi med farmakološke skupine ter identifikaciji snovi, ki predstavljajo največje tveganje za nenamerni doping. Ugotovili smo, da se 7 % vseh zdravilnih učinkovin in 14 % vseh registriranih zdravil v CBZ vsebuje snovi, ki so prepovedane v športu. Med farmakološkimi skupinami je največ prepovedanih zdravil uvrščenih v skupino S5 – Diuretiki in maskirni agensi, ki predstavljajo kar četrtino vseh prepovedanih zdravil. Pri vsaki farmakološki skupini smo prešteli, v koliko zdravilih se nahaja posamezna zdravilna učinkovina, ki je uvrščena na LPSP. Ugotovili smo, da nekatere prepovedane zdravilne učinkovine npr. hidroklorotiazid, ki je najpogostejša prepovedana zdravilna učinkovina, zelo izstopajo po številu zdravil in so potencialno nevarna za nenamerni doping. Opredelili smo tudi izjeme pri uporabi določenih zdravil glede na pravila iz LPSP.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-20 08:45:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166118</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114496</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
