<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Znanje in stališča osnovnošolcev o evrazijskem bobru v Beli krajini</dc:title><dc:creator>Fir,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>Evropski bober</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>evrazijski bober</dc:subject><dc:subject>ohranjanje narave</dc:subject><dc:subject>osnovnošolci</dc:subject><dc:description>Bela krajina, kot izjemno slikovita regija v jugovzhodnem delu Slovenije, se ponaša z bogato naravno dediščino in edinstvenim ekosistemom, ki služi kot dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Mnogi se osredotočajo na izjemno kulturno in geografsko bogastvo tega območja, medtem ko smo se v tej magistrski nalogi osredotočili na raziskovanje in razumevanje znanja ter odnosa med lokalnim prebivalstvom, zlasti osnovnošolci, in ključno vrsto, ki vpliva na to okolje. Vrsta, ki ima posebno vlogo v ekosistemu Bele krajine, je tudi evrazijski bober (Castor fiber), saj je kot inženir ekosistemov sposoben preoblikovati reko in njeno okolico ter s tem prispevati tudi k spremembi življenja lokalnih prebivalcev. Magistrska naloga se osredotoča na preučevanje znanja in stališč osnovnošolcev o evrazijskem bobru v Beli krajini. Pri raziskavi smo podatke pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika iz dveh belokranjskih šol sosednjih občin. Ugotovili smo, da imajo osnovnošolci zelo nizko znanje o evrazijskem bobru. Največ znanja so pokazali pri prepoznavanju evrazijskega bobra, telesnih značilnostih ter iz katerega materiala bober gradi bobrišča. Zelo slabo znanje so osnovnošolci pokazali na področju razvrščanja živali, poglobljene telesne zgradbe živali, prehranjevanja, vedenja, vloge v ekosistemu in razširjenosti vrste. Belokranjski osnovnošolci imajo pozitivna stališča do evrazijskega bobra, saj veliko osnovnošolcev meni, da imajo bobri pravico do življenja ter da je pomembno ohraniti populacijo evrazijskega bobra v Sloveniji tudi v prihodnje. Zaznali smo tudi statistično pomembne razlike osnovnošolcev med znanjem in stališči o evrazijskem bobru.  Ob tem smo ugotovili, da se z večanjem znanja osnovnošolcev povečujejo tudi pozitivna stališča osnovnošolcev do evrazijskega bobra. Znanje se med dečki in deklicami o evrazijskem bobru v Beli krajini ne razlikuje. Hkrati pa smo ugotovili, da obstajajo statistično pomembne razlike pri stališčih do evrazijskega bobra med dečki in deklicami, pri čemer imajo deklice bolj pozitiven odnos do evrazijskega bobra. Med razredi tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja se znanje in stališča do evrazijskega bobra ne razlikujejo. Spoznanja, ki smo jih pridobili v magistrski nalogi, bomo uporabili pri vključevanju vsebine o evrazijskem bobru v učne načrte za naravoslovne predmete in s tem pripomogli k boljšemu znanju ter odnosu do evrazijskega bobra.</dc:description><dc:publisher>V. Fir</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-19 08:30:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166066</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 599.322.3:373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 182614</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 220076291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
