<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pregled in primerjava pojavnosti ter učinkov per- in polifluoroalkilnih spojin</dc:title><dc:creator>Cencič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sollner Dolenc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>PFAS</dc:subject><dc:subject>motilci endokrinega sistema</dc:subject><dc:subject>pojavnost v okolju</dc:subject><dc:subject>pojavnost v ljudeh</dc:subject><dc:subject>toksični učinki</dc:subject><dc:description>Per- in polifluoroalkilne spojine z okrajšavo PFAS so spojine, ki so in se zaradi svojih edinstvenih lastnosti veliko uporabljajo v industriji in v potrošnih izdelkih. Prisotne so v sintezi polimerov, v gasilnih penah in kot dodatki za izboljšavo lastnosti ovojnin za živila, ličil in tekstila. Zaradi njihove obstojnosti in dolgega razpolovnega časa predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi. Regulatorne institucije preučujejo učinke teh kemikalij na okolje ter na ljudi in so že ukinile uporabo perfluorooktansulfonske kisline (PFOS) in perfluorooktankarboksilne kisline (PFOA), vendar pa tudi veliko drugih PFAS lahko povzroči škodljive učinke. Namen te magistrske naloge je bil pregledati pojavnosti PFAS v naravnem okolju po svetu in ugotoviti, katere PFAS povzročajo največ škodljivih učinkov na ljudi in živali. Osredotočili smo se na neželene učinke ugotovljene v in vivo in in vitro raziskavah. Za zbiranje člankov smo uporabili sistematični literaturni pregled dveh podatkovnih baz PubMed in Science Direct. Med pridobljenimi članki pa smo informacije, ki so bile primerne za literaturni pregled, izbrali v skladu z metodologijo PRISMA. Potencialni viri izpostavljenosti spojinam, ki smo jih raziskali, so izdelki za potrošnike, prah in zrak notranjih prostorov, vode in sedimenti ter odpadne vode in blato iz čistilnih naprav. Po vseh celinah so raziskave pokazale prisotnost PFAS v notranjih prostorih, zemlji in vodi. V prahu in zraku so pogosto prisotne PFOS in PFOA, pri čemer je raven PFAS višja v urbaniziranih območjih. V Evropi in Severni Ameriki se najpogosteje pojavljajo PFOA in PFOS, medtem ko je v Aziji bolj opazen premik k alternativnim kratkoverižnim PFAS (npr. 6:2 fluorotelomersulfonat (6:2 FTS), kalijeva sol 6:2 fluorotelomer sulfonata (F-53B)). Območja, kjer se uporabljajo vodne filmotvorne gasilne pene z okrajšavo AFFF, kažejo najvišje stopnje onesnaženosti. Potrošniški izdelki z najvišjo vsebnostjo PFAS pa so voski za smuči. V pregledu raziskav pojavnosti pri ljudeh smo iz zbrane literature pridobili predvsem podatke o vsebnosti PFAS v krvi populacij. Najpogosteje detektirane spojine v krvi ljudi so bile PFOA, PFOS, perfluoroheksansulfonska kislina (PFHxS) in perfluorononanojska kislina (PFNA). Poklicno izpostavljeni ljudje po vsem svetu imajo višje ravni PFAS v primerjavi s splošno populacijo. V pregledanih in vitro raziskavah so predvsem PFOA, PFOS, PFHxS, PFNA in PFDA pokazale učinke na estrogenske in androgene receptorje ter na ščitnični hormonski sistem. Pregledane in vivo raziskave na živalih kažejo predvsem vpliv na jetra, endokrini sistem in razvoj potomcev. V preglednih raziskavah humanega biomonitoringa smo odkrili neenotne rezultate. Vendar pa se je pokazal nezanemarljiv vpliv na ščitnične hormone, prenatalni razvoj, dojenje ter na plodnost
in spolne hormone. Prav tako pa bodo potrebne dodatne raziskave za pojasnitev njihovega vpliva na imunski sistem ter na nevrološki razvoj predvsem pri otrocih.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-18 08:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166025</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114478</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
