Bralne navade učencev zadnjega triletja osnovne šoleKolman, Peter (Avtor) Kovač Šebart, Mojca (Mentor) Žbogar, Alenka (Mentor) Mažgon, Jasna (Komentor) bralna pismenostbralne navade osnovnošolcevbranje literarnih besedilprostočasno branjekurikularno branjeV magistrskem delu obravnavamo bralne navade učencev zadnjega triletja osnovne šole s poudarkom na branju literarnih besedil in dejavnikih, ki vplivajo na oblikovanje bralne kulture. Zanima nas tematika bralne kulture, saj privzemamo, da razvita bralna kultura pozitivno vpliva na bralno pismenost. Izhajamo iz teze, da imata na bralno kulturo in bralno pismenost pomemben vpliv družinsko okolje in šola. Bralne navade se v svetu in v Sloveniji v zadnjih letih spreminjajo. Zato nas še posebej zanimajo dejavniki oblikovanja bralne kulture. Predstavljamo tudi izsledke mednarodnih raziskav, na podlagi katerih v zadnjih letih spremljamo negativen trend dosežkov na področju bralnih navad, branja in bralne pismenosti. Slovenski učenci v zadnjih letih dosegajo slabše rezultate v mednarodnih raziskavah bralne pismenosti, kot sta PISA in PIRLS, z opaznimi razlikami v uspehu glede na spol. V nadaljevanju poskušamo odgovoriti na vprašanja, zakaj nekateri mladostniki berejo več od drugih, kaj je bralna motivacija, zakaj motivacija učencev za branje z leti šolanja upada, kdo in kako jih lahko motivira za branje. V empiričnem delu ugotavljamo, kolikšen delež v raziskavo vključenih učencev zadnjega triletja osnovne šole v Sloveniji bere literarna besedila v prostem času, katero zvrst literarnih besedil berejo in ali obstajajo pri branju razlike med dekleti in fanti. Vključene v raziskavo smo vprašali tudi o njihovi oceni časa, ki ga namenijo branju literarnih besedil, in času, ki ga namenijo drugim dejavnostim. Analizirali smo odgovore na vprašanja, kdo pomembno motivira v raziskavo vključene učence za branje v prostem času. Zanimali pa nas bodo tudi njihovi odgovori o tem, ali sploh berejo literarna besedila in če ne, kaj vidijo kot razlog, da ne berejo ali ne berejo pogosteje. Ugotavljali smo še, ali je ocena znanja pri predmetu slovenščina povezana z branjem literarnih besedil kot prostočasne aktivnosti med osnovnošolci zadnjega triletja oz. ali učenci z višjo končno oceno pri slovenščini berejo več od tistih, ki imajo nižjo končno oceno znanja pri tem predmetu. Glede na spreminjajoče se bralne navade tako mladih kot tudi odraslih nam branje predstavlja izziv, na katerega bomo morali odgovoriti oz. poiskati rešitve kot družba, če bomo hoteli, da branje (p)ostane vrednota in da ga približamo mladim kot nekaj, kar bodo radi počeli tudi v prostem času.[P. Kolman]20242024-12-15 07:45:06Magistrsko delo/naloga165956VisID: 579447COBISS_ID: 219166979sl