<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost osebnostne prožnosti in doživljanja socialne izolacije med pandemijo COVID-19 pri študentih</dc:title><dc:creator>Košič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puklek Levpušček,	Melita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>šolanje na daljavo</dc:subject><dc:subject>osebnostna prožnost</dc:subject><dc:subject>strategije spoprijemanja</dc:subject><dc:subject>doživljanje</dc:subject><dc:description>Razglasitev pandemije COVID-19 marca 2020 je hitro privedla do prehoda iz klasičnega izobraževanja v učilnicah in predavalnicah na izobraževanje na daljavo, ki se je s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije izvajalo od doma. Namen raziskave je bil preučiti, kako so mladi, ki so bili med prvim zaprtjem maturantje, med pandemijo doživljali socialno izolacijo, priprave na maturo, maturo in prehod na študij, ter razlike med njimi glede na stopnjo osebnostne prožnosti (OP). V raziskavi je sodelovalo 290 udeležencev, starih med 20 in 22 let, od tega 65,2 % žensk. Uporabili smo Connor-Davidsonovo lestvico osebnostne prožnosti (CD-RISC-10) in Vprašalnik o doživljanju med pandemijo. Rezultati so pokazali, da so med šolanjem na daljavo maturantje z nižjo OP doživljali več zaskrbljenosti, strahu in stresa v primerjavi s tistimi z višjo OP. Med strategijami spoprijemanja so kot najpogosteje uporabljene izstopale komunikacija prek socialnih omrežij, sprejemanje in fizična aktivnost. Manj pogosto so se udeleženci posluževali dihalnih vaj, meditacije in duhovnosti ter uživanja alkohola in drog. Bolj osebnostno prožni posamezniki so bili pogosteje fizično dejavni, tisti z nižjo OP pa so bolj pogosto odvračali pozornost. Med pripravami na maturo so udeleženci najpogosteje poročali o občutkih neobičajnosti in neprijetnosti. Pri prehodu na študij so izstopale težave z vzdrževanjem stikov s sošolci in spoznavanje delovanja študijskega sistema. Poročali so tudi o težavah z organizacijo časa in učenja, pomanjkanju stika s profesorji in pomanjkanju motivacije. Posamezniki z višjo OP so med pripravami na maturo doživljali manj stresa, priprave pa so jim bile tudi bolj zanimive, medtem ko so posamezniki z nižjo prožnostjo poročali o nižji motivaciji in večji čustvenosti. Najbolj pogoste skrbi med maturo, povezane s pandemičnimi ukrepi, so bile strah pred okužbo, težave z nošenjem mask ter neorganiziranost in spremembe v izvedbi mature. Pri prehodu na študij so udeleženci najpogosteje poročali o težavah pri vzdrževanju stikov s sošolci in spoznavanju delovanja študijskega sistema.</dc:description><dc:publisher>[E. Košič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-14 07:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165937</dc:identifier><dc:identifier>UDK: [37.015.3:37.018.43]:616-036.22(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 579446</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 223757315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
