Razvoj odraščajočih bukovih gozdov po snegolomu in sanaciji na Brežiškem območjuGmajnič, Anže (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) snegolomodraščajoč bukov gozdvpliv sanacijekolektivna stabilnostLeta 2024 je bila izvedena druga meritev na 12 raziskovalnih ploskvah v odraščajočih bukovih gozdovih na Brežiškem območju, ki so bile zasnovane leta 2014. Analizirani sestoji so glede na poškodovanost in sanacijo po snegolomu leta 2012 razdeljeni na tri stratume: nepoškodovani, poškodovani in nesanirani ter poškodovani in sanirani. Vsak stratum je predstavljen s štirimi ploskvami v velikosti 20 × 20 m. V prvem delu popisa je bila na ploskvah izvedena polna premerba vseh dreves nad 1,3 m višine, v drugem delu pa popis izbrancev ter njihovih parametrov. Na saniranih ploskvah se je ohranila večja pestrost drevesnih vrst (14) in ohranilo se je tudi več primešanih drevesnih vrst glede na prevladujočo bukev (43 %). Ugoden vpliv sanacije je ugotovljen pri spremembi dolžine krošnje, dimenzijskega razmerja, napredovanju v socialnem položaju ter poškodovanosti izbrancev. Presenetljiva je ugotovitev o zmanjšanju nagnjenosti izbrancev v obeh poškodovanih stratumih. Pri oceni kolektivne stabilnosti izbrancev je bila ugotovljena boljša povprečna ocena v saniranem stratumu, in sicer 3,2, medtem ko je bila ocena v nesaniranem 2,0, kar je verjetno posledica močnega odziva bukve z lateralno rastjo. To je vplivalo na medsebojno povezovanje krošenj in izboljšanje stabilnosti sestojev. Ob podobnih dogodkih v prihodnje predlagamo izvedbo sanacije in sočasno uporabo situacijske nege, saj bi se z manjšim številom izbrancev le tem bolj posvetili in tako prihranili na času ter posledično zmanjšali stroške sanacije.[A. Gmajnič]20242024-12-06 07:15:14Magistrsko delo/naloga165408UDK: 630*42:630*25(043.2)=163.6VisID: 254782COBISS_ID: 217948675sl