Pravna ureditev in upravno-sodna praksa dostopa do informacij javnega značaja v SlovenijiBučar, Nastja (Avtor) Kovač, Polonca (Mentor) informacije javnega značajaInformacijski pooblaščenecizjemepritožbasodna praksaraba ZUPDostop do informacij, s katerimi razpolagajo državni in druge z oblastjo povezane institucije, je ena izmed ključnih državljanskih in demokratičnih pridobitev, saj je s tem omogočeno sodelovanje ter neposreden nadzor družbe nad delovanjem oblasti. V Sloveniji njeni začetki segajo v leto 1991 s sprejetjem Ustave Republike Slovenije. Učinkovito izvajanje ustavno zagotovljene pravice pa ni bilo možno vse do leta 2003, ko je Državni zbor RS sprejel Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Za učinkovito izvajanje te pravice je namreč treba imeti natančno določen postopek in način izvrševanja ter zagotovljeno pravno varstvo. V diplomskem delu so bili preučevani relevantni predpisi, letna poročila, sodna praksa Informacijskega pooblaščenca in relevantna literatura. S tem smo želeli podroben vpogled, kako se zakon izvaja v praksi IP in sodišč. Iz rezultatov diplomskega dela je mogoče ugotoviti, da zakon v praksi predstavlja pomembno orodje za zagotavljanje transparentnosti in odgovornosti javnega sektorja. Kljub jasno določenim normativnim okvirjem so opazna določena odstopanja pri njegovem izvajanju, zlasti v primerih, ko zavezanci ne razkrivajo dolžnega ali celo molčijo glede vloženih zahtev za dostop do informacij. Največjo težavo zavezancem pri izvajanju predstavljajo obrazložitve izjem, saj so te zelo široko in presplošno razložene. Iz tega so možne jasne izboljšave na področju dostopa do IJZ in ravnanja zavezancev z zahtevo.[N. Bučar]20242024-12-05 10:35:02Diplomsko delo/naloga165398UDK: 347.9:342.7:3.077.3:347.9(497.4)(043.2)VisID: 17681COBISS_ID: 218131971sl