<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Senzibilnost učiteljev za razvijanje nacionalne identitete pri pouku slovenščine v gimnaziji</dc:title><dc:creator>Antloga,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Živa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žbogar,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>učitelji in učiteljice slovenščine</dc:subject><dc:subject>nacionalna identiteta</dc:subject><dc:subject>kulturni kapital</dc:subject><dc:subject>rekontekstualizacija</dc:subject><dc:subject>gimnazija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja s senzibilnostjo (občutljivostjo) učiteljev za razvijanje nacionalne identitete pri pouku književnosti na slovenskih gimnazijah. Gimnazijo razumemo kot prostor izobraževanja in vzgoje, pri čemer izpostavimo vlogo gimnazije za vključevanje v lastno specifično kulturo in nacionalno tradicijo ter seznanjanje z drugimi kulturami in civilizacijami. Veliko vlogo pri spoznavanju slovenske kulture ima pouk književnosti, pri katerem dijaki razvijajo kulturno zmožnost, na podlagi katere lahko krepijo občutek nacionalne identitete. V magistrskem delu nas zanima, kako učitelji razvijajo nacionalno identiteto kot sestavino 
kulturne zmožnosti (Žbogar, 2013, str. 22), zato raziskujemo senzibilnost učiteljev slovenščine za razvijanje nacionalne identitete pri pouku književnosti v gimnaziji. 
V magistrskem delu predstavimo kulturno in nacionalno identiteto v postmoderni družbi ter pojasnimo pomen kulture za nacionalno zavest. Pri pouku književnosti razumemo nacionalno identiteto kot sestavino kulturne zmožnosti, zato pojasnimo katera znanja, spretnosti in stališča 
naj bi kulturna zmožnost zajemala in kako je lahko operativizirana.  
Dokumente, ki določajo učiteljevo prakso v gimnaziji (Učni načrt za slovenščino (2008), Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje in učbeniki (2018)), v 
magistrskem delu razumemo kot rekontektualizacijo (Bernstein, 2015) razumevanja nacionalne identitete (kot sestavine kulturne zmožnosti) na makronivoju poučevanja slovenščine. V teoretičnem delu magistrskega dela se osredotočamo na oblikovanje senzibilnosti učiteljev 
slovenščine za razvijanje nacionalne identitete. Predstavimo objektivne in subjektivne dejavnike učiteljev, ki vplivajo na formacijo njihovega lastnega kulturnega kapitala ter 
dispozicije (Bourdieu, 2000) za senzibilnost učiteljev za razvijanje nacionalne identitete pri pouku književnosti slovenščine.  
V empiričnem delu smo izvedli osem polstrukturiranih intervjujev s sedmimi učiteljicami in učiteljem slovenščine v gimnaziji. S pomočjo intervjujev smo pridobili uvid v 
rekontekstualizacijo v praksi, ki je povezana z učiteljevim kulturnim kapitalom, habitusom in dispozicijami, ki jih ta oblikuje. Namen magistrskega dela je pokazati, da je senzibilnost za razvijanje nacionalne identitete pomemben del kompetence učiteljev in učiteljic slovenščine, in 
ugotoviti, kateri so tisti subjektivni in objektivni dejavniki, ki na učitelje in učiteljice pri tem 
vplivajo.</dc:description><dc:publisher>[A. Antloga]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-04 07:45:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165355</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 578300</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 231212035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
