Storilke kaznivega dejanja uboja in umora - od žrtve do storilkeTomaduz, Ula (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) kriminaliteta ženskintimnopartnersko nasiljeintimnopartnerski umorkrog nasiljasindrom trpinčene ženskeštudija primerovDoktorska disertacija se ukvarja z manj raziskanim kriminološkim oz. viktimološkim področjem intimnopartnerskega nasilja, specifično intimnopartnerskih umorov, ki jih izvršijo storilke zoper svoje intimne (moške) partnerje. Uvodoma je opisan vsebinski okvir in metodološki vidik disertacije. V prvem delu je predstavljena teoretična podlaga obravnavane tematike, in sicer koncepti spolnih vlog, kriminaliteta žensk, intimnopartnersko nasilje in njegova prevalenca. Posebej je predstavljen tudi vidik obravnave nasilnih storilk in storilcev po posameznih okoljih – s psihoterapevtskega vidika, v zdravstvenem sistemu in penalnih institucijah, čemur se v raziskovalnih krogih ne namenja dovolj pozornosti. Disertacija se posveti tudi pojavu sindroma trpinčene ženske, ki je v našem pravnem okolju manj znan pojem in njegova uporaba v sodnih dvoranah ni tako pogosta kot npr. v Združenih državah Amerike in Avstraliji, pri čemer se poda tudi razmislek o kriminoloških vidikih njegove uporabe predvsem z vidika kazenskopravnih institutov silobrana, neprištevnosti in olajševalnih okoliščin. Drugi del disertacije predstavlja na temelju raziskovalnih vprašanj zasnovana analiza slovenske sodne prakse. Gre za študije primerov kazenskih zadev intimnopartnerskih umorov, ki so jih storile ženske proti svojim (nekdanjim) partnerjem in ki so bili pravnomočno zaključeni z obsodilno sodbo ali sklepom o izreku varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja med letoma 1991 in 2020. V analizi je bilo ugotovljeno, da so intimnopartnerski umori moških spolno zaznamovana dejanja, ki v nekaterih pogledih bistveno odstopajo od drugih vrst umorov in intimnopartnerskih umorov, ki jih storijo moški. Pokazalo se je, da so bile storilke večinoma same žrtve intimnopartnerskega nasilja svojih partnerjev, ki so jih kasneje ubile, česar pa sodišča niso nujno upoštevala kot olajševalno okoliščino. Kar tri četrtine storilk so kaznivo dejanje izvršile v stanju neprištevnosti ali bistveno zmanjšane prištevnosti, kar je poleg prekoračenega silobrana in poskusa dejanja tudi najbolj vplivalo na sankcioniranje storilk. Storilke so bile sicer nekoliko starejše pripadnice nižjih, marginaliziranih družbenih slojev, za katere je značilna nizka izobrazbena struktura, dohodki pod mejo revščine in tradicionalna delitev spolnih vlog med partnerjema. Zadnji del disertacije se osredotoča na razpravo, v kateri je podana kritična utemeljitev raziskovalnih rezultatov v primerjavi s sprva predstavljenimi teoretičnimi predpostavkami in izsledki drugih raziskav. Sklepno so podani bistveni izsledki disertacije s predlogi za izboljšano in bolj poglobljeno obravnavo intimnopartnerskega nasilja žensk s strani kazenskopravnega sistema in ostalih deležnikov, ki se z obravnavano tematiko ukvarjajo.20242024-11-27 09:00:05Doktorsko delo/naloga165214VisID: 125478COBISS_ID: 216715267sl