<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Evalvacija državnih  politik in gospodarskega razvoja na primeru Kube</dc:title><dc:creator>Tavželj,	Lenart	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pevcin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javna politika</dc:subject><dc:subject>gospodarski razvoj</dc:subject><dc:subject>revolucija</dc:subject><dc:subject>Kuba</dc:subject><dc:subject>embargo</dc:subject><dc:subject>ZDA</dc:subject><dc:subject>socializem</dc:subject><dc:description>Gospodarstvo Kube je v 2. polovici 20. stoletja stalno doživljalo pretrese. Najbolj negativno je na gospodarstvo vplival embargo ZDA proti Kubi, zato je morala prilagoditi gospodarstvo in gospodarske panoge. Prilagoditve so bile omejene, saj je na Kubi malo priložnosti za izkoriščanje naravnih virov. Uspešno so se povezali s Sovjetsko zvezo (SZ), kar je Kubi omogočalo stabilnejše gospodarstvo in prihodek.
Diplomsko delo temelji na analizi Kube v obdobju vladavine Fidela Castra, njene gospodarske odvisnosti od drugih držav, predvsem Sovjetske zveze in odzivov le-teh na odločitve kubanske vlade.
Vse ugotovitve so povzete po domači in tuji literaturi ter spletnih virih. Najpomembnejši dogodki so opisani v kronološkem zaporedju.
Med raziskovanjem obravnavane tematike sem ugotovil, da je gospodarsko sodelovanje Kube s SZ pomagalo ohraniti Kubo kot suvereno državo z zadostno mero dohodkov in socialno varnostjo. Velik del proračuna so namenjali za doseganje enakosti med ljudmi, zdravstvu in v izobraževanju. Kuba je bila v obdobju po kubanski revoluciji vodilna v stopnji izobraženosti. Imeli so najnižjo smrtnost in najdaljšo pričakovano življenjsko dobo. Spodbujali so industrializacijo, vendar je bila Kuba pod embargom ZDA, sočasno pa so izgubili veliko inženirjev, ki so zaradi političnih pritiskov prebegnili v tujino, kar je upočasnilo proces. Rešilo jih je sodelovanje s SZ, ki je preprečilo kolaps gospodarstva. Sovjetska zveza je Kubi, po neuradnih podatkih v času sodelovanja, namenila več milijard dolarjev. Za gospodarske neuspehe so bili krivi predvsem komunistično misleč kader, nepotrebna posojila in zunanje vojaške intervencije.</dc:description><dc:publisher>[L. Tavželj]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-25 10:30:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165153</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 330.34:341.945(470.62)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18179</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 216362755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
