<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fetomaternalni mikrohimerizem: pregled literature o vplivu fetalnega mikrohimerizma na rakava obolenja pri materi</dc:title><dc:creator>Altbauer,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>mikrohimerizem</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>fetalne celice</dc:subject><dc:subject>rak</dc:subject><dc:subject>tumor</dc:subject><dc:subject>DNA</dc:subject><dc:subject>placentarni prenos</dc:subject><dc:subject>plod</dc:subject><dc:description>Uvod: Fetomaternalni mikrohimerizem je pojav, ki predstavlja prisotnost majhnega števila materinih celic v tkivih otroka ali obratno. Prenos celic med materjo in plodom je bil ugotovljen le pri sesalcih, kjer se plod razvija v maternici in je preko placente povezan z mamo. Ta fenomen, ki ga je prvi opisal nemški zdravnik Georg Schmorl, leta 1893, še vedno predstavlja izziv za raziskovalce na področju reproduktivne imunologije in medicinske genetike. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature preučiti in predstaviti fetomaternalni mikrohimerizem, predvsem pa njegov vpliv na patofiziologijo matere po nosečnosti; natančneje vpliv na razvoj rakavega obolenja pri materi. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna oziroma opisna metoda dela. Podatki so bili zbrani s pregledom in kritičnim izborom strokovne in znanstvene literature. Pregledali smo tuje in slovenske podatkovne baze, kot so Cinahl, Cochrane Library, DiKul, Medline, PubMed in ScienceDirect. Uporabljena je bila literatura v angleškem jeziku, v časovnem okvirju od leta 2014 do 2024. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih 8 študij. Dve od teh metodološko izstopata, saj sta zelo pomanjkljivo predstavili metode raziskovanja. Kljub temu smo jih v pregledu uporabili, saj se večina rezultatov sklada z ugotovitvami drugih študij, ki so metodološko močne. Analiza vključenih študij je pokazala, da je vpliv fetalnih celic v krvi matere še vedno zelo neznano področje in so si rezultati v raziskavah nasprotujoči. Predvsem se govori o dveh možnih vplivih fetalnih celic na patofiziologijo matere. Prva domneva je, da bi fetalne celice lahko koristile zdravju matere in izboljšale okrevanje pri karcinomskem obolenju. Medtem si drugi raziskovalci postavljajo vprašanje ali morda fetalne celice ne diferencirajo v tumorske in s tem prispevajo k napredovanju bolezni. Razprava in zaključek: Po analizi dobljenih virov je trenutno več rezultatov, ki kažejo na pozitivno vlogo fetalnih celic v materinem organizmu, vendar so potrebne dodatne študije, predvsem s poenotenim sistemom raziskovanja in vrednotenja, da bodo lahko rezultati primerljivi.</dc:description><dc:publisher>[D. Altbauer]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-24 07:45:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165145</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 143993</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 216259075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
