<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet na slovenskem tržišču</dc:title><dc:creator>Goljuf,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pravst,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:subject>šumeče tablete</dc:subject><dc:subject>označevanje</dc:subject><dc:subject>prehranske trditve</dc:subject><dc:subject>zdravstvene trditve</dc:subject><dc:subject>označbe</dc:subject><dc:subject>vitamini</dc:subject><dc:subject>minerali</dc:subject><dc:subject>sladila</dc:subject><dc:subject>kemijske oblike mikrohranil</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:description>Prehranska dopolnila (PD) za prebivalce postajajo vse pomembnejši vir mikrohranil, saj številni potrošniki iščejo alternative za izboljšanje svojih prehranjevalnih vzorcev. Kljub rastoči priljubljenosti teh izdelkov pa se porajajo vprašanja o njihovi kakovosti in skladnosti z označenimi vsebnostmi, kar je ključno za zagotavljanje varnosti in učinkovitosti. Namen magistrskega dela je bil preučiti skladnost deklariranih vsebnosti izbranih mikrohranil (vitamini: D3, B12, C ter minerali: cink, kalcij, magnezij in železo) v šumečih tabletah (ŠT) z dejansko sestavo, določeno z laboratorijsko analizo. Izvedli smo podroben pregled embalaže 71 vzorcev, vključno s sestavinami in kemijskimi oblikami mikrohranil ter uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev. Z laboratorijskimi analizami smo ugotovili, da se vsebnosti mikrohranil v nekaterih vzorcih ŠT ne ujemajo z deklariranimi. Največja odstopanja so prisotna pri vitaminu D3, kjer je bilo kar 24 % vzorcev, ki so vsebovali vitamin D, izven dovoljeni toleranc. Z zaužitjem priporočenega odmerka, se pri veliki večini vzorcev pokrije vsaj 100 % priporočenega dnevnega odmerka izbranega mikrohranila (% PDVmikrohranila). Kar 56 (79 %) obravnavanih PD je označenih z zdravstvenimi trditvami, pri čemer 7 (13 %) vzorcev ni izpolnjevalo pogojev uporabe trditev. Večina vzorcev je imela deklarirane kemijske oblike dodanih mikrohranil, ki so dovoljene za uporabo v prehranskih dopolnilih, manjši delež vzorcev pa ni imel navedenih kemijskih oblik vitaminov. Uporaba sladil je bila zelo pogosta, saj je kar 99 % (N = 70) PD imelo med sestavinami navedeno vsaj eno sladilo. Od sladil so bili obravnavanim PD najpogosteje dodani saharini (79 %). Rezultati naloge kažejo potrebo po izboljšavah v označevanju in nadzoru PD.</dc:description><dc:publisher>[Š. Goljuf]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-24 07:16:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165137</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.292:641.1:615.874</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 254299</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 216254211</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
