<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Umetna inteligenca v vlogi svetovalca</dc:title><dc:creator>Senica,	Patrik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Masten,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesek,	Anja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>generativna umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>svetovanje</dc:subject><dc:subject>chatboti</dc:subject><dc:subject>ChatGPT</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:description>Uporaba umetne inteligence se je v zadnjih letih precej razmahnila in odprla veliko aktualnih vprašanj. ChatGPT je eno izmed orodij pogovorne umetne inteligence, ki temelji na globokem učenju in je sposoben razumevanja in tvorjenja besedil na podoben način, kot to opravi človek, zato se njegova uporabnost kaže na različnih področjih, tudi na področju duševnega zdravja in psihološkega svetovanja. Z uporabo kvalitativne metode tematske analize sem želel preveriti, kako se ChatGPT-4 obnese v vlogi spletnega svetovalca v slovenski spletni svetovalnici To sem jaz, ki je primarno namenjena mladostnikom med 14. in 17. letom. Preveril sem, na katero vsebino se osredotoča in kako sledi smernicam spletnega svetovanja v primerjavi s pravimi svetovalci. Z analizo 42 vprašanj s področja duševnega zdravja sem ugotovil, da so odgovori ChatGPT-ja in svetovalcev podobni, saj se večinoma porazdeljujejo v iste širše teme, s tem da je številčna porazdeljenost tem različna. ChatGPT je največ poudarka dajal empatiji in razumevanju ter psihoedukaciji in izražanju pripadnosti in sprejetosti, svetovalci pa psihoedukaciji in spodbujanju motiviranosti in upanja. Pomanjkanje postavljanja vprašanj ter višja tendenca po spodbujanju takojšnjega ukrepanja, iskanju strokovne pomoči in dajanju bolj konkretnih nasvetov nakazujejo na slabše sposobnosti vzpostavljanja odnosa umetne inteligence, izkazuje pa več poudarka na izražanju empatije in čustvene opore. Smernicam spletnega svetovanja je ChatGPT v splošnem sledil slabše kot svetovalci, tako s pretirano fiksacijo na nekatere smernice kot s pomanjkljivo uporabo drugih, dobro pa je upošteval tiste, ki se nanašajo na empatičnost. Rezultati kažejo na uporabnost umetne inteligence na področju svetovanja in podpore svetovalcem, vendar ne v samostojni obliki. Nadzor strokovnjakov je še vedno potreben, potrebujemo pa še več raziskav, ki bi dale dodaten vpogled v ustrezno in varno uporabo umetne inteligence na področju duševnega zdravja.</dc:description><dc:publisher>[P. Senica]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-23 07:45:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165119</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.97:004.89(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 577634</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 223776003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
