<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Salammbô kot usodna ženska v slikarstvu 19. stoletja</dc:title><dc:creator>Jerala,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Germ,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Salammbô</dc:subject><dc:subject>Gustave Flaubert</dc:subject><dc:subject>usodna ženska</dc:subject><dc:subject>kača</dc:subject><dc:subject>slikarstvo konca 19. stoletja</dc:subject><dc:description>Usodna ženska je motiv, ki je postal popularen v umetnosti in literaturi 19. stoletja, čeprav so se
tovrstni ženski liki pojavljali že vse od antike, razlog pa so bile v veliki meri družbene spremembe,
ki so najbolj zamajale temelje takratne meščanske družbe. Usodne ženske so najbolj prepoznavne
po svoji zapeljivi naravi, obscenem obnašanju ter pogubljanju moških. Taka je tudi kartažanska
svečenica Salammbô – literarna junakinja francoskega pisatelja Gustava Flauberta.
Salammbô je svoje mesto našla tudi v slikarski umetnosti, kjer je številne slikarje – kot so med
drugimi Jules Jean Baptiste Toulot, Gabriel Ferrier, Carl Strathmann, Alfons Mucha in Gaston
Bussière – privlačil predvsem njen odnos z ljubljenčkom pitonom. Dotični prizor v romanu sicer ne
igra pomembnejše vloge, intimna bližina med žensko in kačo pa je bila za umetnost tega obdobja
zelo zanimiva, kar se kaže tudi v drugih delih, ki upodabljajo usodne ženske s kačami.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-23 07:45:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165114</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 577632</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 218038019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
