<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga sodelovalnega učenja pri utrjevanju matematike v 4. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Šuštaršič,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sodelovalno učenje</dc:subject><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:subject>odnos do matematike</dc:subject><dc:subject>sodelovanje med sošolci</dc:subject><dc:subject>znanje učencev</dc:subject><dc:description>Sodobna šola je precej storilnostno naravnana. To vidimo predvsem pri ostrem sistemu točkovanja uspeha z namenom, da si učenci lahko zagotovijo vstop v nadaljnje šolanje. Zato se poudarjata predvsem tekmovalnost in usvajanje veliko informacij. Tudi pouk vključuje veliko frontalnega in individualnega dela, kar pa se ne sklada s pričakovanji sodobne družbe. Ta daje poudarek socialnim veščinam in reševanju konfliktov. Prav tako se pri načinu poučevanja, ki temelji na transmisijskem pristopu, pogosto zgodi, da učenci ne cenijo znanja in imajo negativen odnos do šolskih predmetov, med njimi tudi do matematike. Zato je pomembno, da se učitelji tega zavedajo in poskušajo s t. i. transformacijskim načinom poučevanja poskrbeti za inkluzivnejši pristop. Ena izmed tovrstnih oblik je sodelovalno učenje, ki ima pozitiven učinek na znanje, dosežke, samovrednotenje ter socialne odnose. Ker priprava sodelovalnega učenja terja precej razmisleka in časa, je učitelji v praksi ne uporabljajo dovolj pogosto.
V magistrskem delu smo zato raziskali, kakšen vpliv ima sodelovalno učenje na usvajanje učnih vsebin – geometrijski pojmi, geometrijska telesa in liki ter krog in krožnica – v 4. razredu osnovne šole. Prav tako smo proučili, ali sodelovalno učenje vpliva na odnos učencev do matematike ter na njihovo stališče do sodelovanja s sošolci. Opazovali smo predvsem razlike med utrjevanjem preko transmisijskega pristopa poučevanja in utrjevanjem preko sodelovalnega učenja. V ta namen smo izvedli kvazieksperiment, v katerega so bili vključeni učenci dveh oddelkov 4. razreda. Prvi oddelek je predstavljal kontrolno skupino, drugi pa eksperimentalno. V kontrolni skupini je bilo utrjevanje matematike podano v obliki frontalnega in individualnega učenja, v eksperimentalni skupini pa v obliki sodelovalnega učenja. Raziskava je potekala v treh delih: začetno preverjanje predznanja učencev, tj. izvedba predtesta v obeh skupinah, izvedba eksperimenta, tj. utrjevanje preko sodelovalnega učenja v eksperimentalni skupini, ter končno preverjanje, tj. izvedba potesta in anketnih vprašalnikov v obeh skupinah.
Ugotovili smo, da sodelovalno učenje pozitivno vpliva na učne dosežke učencev. Prav tako smo prišli do ugotovitev, da sodelovalno učenje izboljšuje odnos učencev do predmeta matematike in da krepi socialne odnose učencev, saj so bili učenci, ki so bili deležni sodelovalnega učenja, bolj naklonjeni sodelovanju z vrstniki kot učenci, ki takega poučevanja niso bili deležni.</dc:description><dc:publisher>K. Šuštaršič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-22 21:31:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165099</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 51(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 180730</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 216721667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
