Fonološko zavedanje 5- in 6-letnikov ter družinska pismenostVenko, Katarina (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) družinska pismenostdružinsko okoljefonološko zavedanjeotrocivrteczgodnja pismenostpredšolski otrociFonološko zavedanje je zavestno razmišljanje o abstraktnih predstavah govora. Njegov razvoj poteka postopno in hierarhično, najintenzivneje pa se razvija v predšolskem obdobju. Vključuje zavedanje večjih fonoloških enot, kot so besede, zlogi, začetki besed in rime ter fonemsko zavedanje in manipulacijo s fonemi. Fonološko zavedanje ima ključno vlogo pri razvoju pismenosti in je močan napovednik zgodnjega razvoja branja in primanjkljajev na tem področju. Pomemben dejavnik razvoja fonološkega zavedanja, govora in zgodnje pismenosti predstavlja družinsko okolje. Dejavnosti, ki potekajo znotraj družine pred formalnim opismenjevanjem in predstavljajo pripravo na učenje branja in pisanja, imenujemo družinska pismenost. V teoretičnem delu opredelim fonološko zavedanje, fonološko procesiranje in metajezikovno zavedanje. Opišem razvoj in stopnje fonološkega zavedanja ter predstavim različne modele, ki opisujejo potek njegovega razvoja in starost, pri kateri otroci usvojijo določeno spretnost. Izpostavim pomen fonološkega zavedanja za branje in pisanje ter predstavim linearno fonologijo in dejavnike, ki vplivajo na njegov razvoj. Pri tem se osredotočim na družinsko pismenost. Navedem različne opredelitve pismenosti, predstavim zgodnjo in porajajočo se pismenost. Opišem različne vidike družinske pismenosti in predstavim pomen, ki ga le ta predstavlja za predšolske otroke. V raziskavi, ki sem jo izvedla, sem želela ugotoviti, ali različni vidiki družinske pismenosti prispevajo k boljšemu fonološkemu zavedanju 5- in 6-letnikov. V vzorec sem vključila 50 5- in 6-letnikov, ki obiskujejo Vrtec Ciciban v Ljubljani. Z vsakim otrokom sem individualno izvedla Preizkus fonološkega zavedanja in tako preverila stanje njihovega fonološkega zavedanja. Z anketnim vprašalnikom, ki sem ga razdelila staršem testiranih otrok, sem pridobila podatke o tem, kako pogosto v njihovi družini potekajo različne dejavnosti družinske pismenosti. Ugotovila sem, da so 6-letniki na Preizkusu fonološkega zavedanja dosegli statistično značilno boljše rezultate kot 5-letniki. Izobrazba staršev, pogostost branja, pogostost simbolne igre in število otroške literature se ni izkazalo za statistično značilen faktor pri rezultatu doseženem na Preizkusu fonološkega zavedanja. Otroci so bili najuspešnejši pri nalogi 3 (združevanje zlogov v besede), nalogi 4 (iskanje rim) in nalogi 5 (prepoznavanje rim). Najnižji rezultat pa so dosegli pri nalogi 12 (izločanje glasu iz besede) in nalogi 13 (izločanje zloga iz besede).K. Venko20242024-11-22 21:31:08Magistrsko delo/naloga165098UDK: 028(043.2)VisID: 180729COBISS_ID: 216851203sl