<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Avtomatsko zaznavanje sarkazma v slovenskih besedilih različnih tematik</dc:title><dc:creator>KRANJEC,	MATEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Robnik Šikonja,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>klasifikacija</dc:subject><dc:subject>veliki jezikovni modeli</dc:subject><dc:subject>sarkazem</dc:subject><dc:subject>modeliranje tematik</dc:subject><dc:description>Sarkazem je jezikovni pojav, pri katerem pomen besedila izraža nasproten sentiment od dobesednega. Razumevanje sarkazma bi izboljšalo klasifikacijo sentimenta v besedilih. V magistrski nalogi smo na slovenščino prenesli metode za zaznavanje sarkazma v angleščini. Uporabili smo označeni učni množici News Headlines Dataset in SARC v angleščini, ju strojno prevedli najprej z javno dostopnim modelom, nato pa prevode pregledali in pridobili boljše s storitvijo ChatGPT. Prilagodili smo vnaprej naučene velike jezikovne modele na osnovi transformerjev SloBERTa, SloT5, mT5 in Llama 3 ter primerjali njihovo delovanje. Ugotovili smo, da se modeli v približno 20% primerov zmotijo pri klasifikaciji sarkazma. Najboljši model, Llama 3, smo uporabili za analizo dela korpusa novic. Obravnavane novice smo razdelili po tematikah in ugotovili razlike v zastopanosti sarkazma med njimi. Napovedi modela so bile v večini primerov lažno pozitivne, razen v člankih s področja politike in kriptovalut. V teh tematikah je bil sarkazem tudi najbolje zastopan.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-21 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165017</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 37021</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 217193219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
